Venezuelska opozicija je prepričana, da si zanjo in večino zahodnega sveta sporni predsednik države Nicolas Maduro s pripravljenostjo na pogajanja zgolj kupuje čas na oblasti, ki mu je z letos januarja samooklicanim predsednikom Juanom Guiadojem več ne priznava. Sama na njih sodeluje v želji, da vse globljo politično in socialno krizo pripelje do mirne rešitve, pri čemer ne skriva želje po zunanjem (tudi vojaškem) posredovanju, če bodo venezuelske varnostne sile ostale gluhe za pozive, da odrečejo podporo Maduru in stopijo na stran vse bolj obubožanega ljudstva. Četrtina od 30 milijonov Venezuelcev namreč po oceni Združenih narodov v z naftnimi nahajališči najbolj obdarjeni državi že potrebuje humanitarno pomoč, trije milijoni pa so jo v brezupu že zapustili in se priključili rekam beguncev tudi v Evropi.
Strogi molk o vsebini
Posledično se je po jalovem majskem srečanju v Oslu tokratno tridnevno nadaljevanje dialoga Guaidojevih predstavnikov s pogajalci iz vrst vladajoče socialistične stranke na Barbadosu končalo brez opaznega rezultata. Večje zadovoljstvo z njim je nakazala Madurova stran, saj jih je venezuelski minister za informiranje Jorge Rodriguez kot vodja delegacije ocenil za »uspešne« ter dodal, da so »odprli prostor za premostitev nasprotij z ustavnimi in mirnimi sredstvi«. Po njih se je prek tvita oglasil tudi sam Maduro, ki je zapisal, da so se po »intenzivnih pogovorih z opozicijo sporazumeli za oblikovanje stalnega pogajalskega omizja«. Dodal je, da je »absolutno prepričan«, da bodo »kmalu dosegli pomemben sporazum o miru in sožitju«. Predstavniki sprtih strani so imeli od ponedeljka več srečanj na karibskem otoku, o sami vsebini pa praktično ni nič znanega. Maduro je v ponedeljek samo napovedal, da se bodo osredotočili na šest najpomembnejših točk, ki jih vsebinsko ni opredelil, ampak označil samo kot »integralno strategijo in agendo«. Norveško zunanje ministrstvo, ki ostaja mediator v dialogu, pa je podobno kot po pogovorih v Oslu poudarilo nujo, da »obe strani pokažeta skrajno previdnost pri komentiranju in izjavah o (pomiritvenem) procesu«.
