Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je podala poročilo o človekovih pravicah v Venezueli, prvo po letu 2004, v njem pa nekdanja socialistična predsednica Čila očita režimu predsednika Nicolasa Madura hude kršitve. Med drugim ugotavlja, da vlada uporablja nesprejemljivo strategijo »za nevtralizacijo, zatiranje in kriminalizacijo opozicije in tistih, ki kritizirajo vlado«, ter izraža sum, da je v primerih 6856 ubitih oseb v zadnjem letu in pol zaradi »upiranja varnostnim silam« šlo dejansko za eksekucije oziroma zunajsodne poboje.

Osemnajst strani dolgo poročilo, ki ga je Bacheletova predstavila prejšnji teden v Ženevi, se nanaša na razmere v Venezueli od januarja lani do junija letos in temelji na podatkih, zbranih med obiskom delegacije Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) marca letos in zatem še Bacheletove prejšnji mesec.

5287 oseb ubitih zaradi »upora proti avtoriteti«

Najdaljši del poročila je posvečen kršitvam civilnih in političnih pravic. Visoka komisarka obtožuje režim cenzure in zapiranja informativnih medijev ter aretacij domačih in tujih novinarjev. Ugotavlja, da je represija proti političnim nasprotnikom, tako levim kot desnim, selektivna, da je vlada sprejela zakone, ki odpravljajo pravni sistem in brišejo delitev na veje oblasti. Maja 2016 je predsednik države uvedel izredno stanje, ki ga obnavlja vsakih 60 dni, in si prisvaja široka pooblastila ter tako omogoča militarizacijo državnih struktur. Poleg tega so v poročilu navedeni očitki vladi, da je sprejela zakone, ki kriminalizirajo delovanje opozicije, sindikatov in nevladne organizacije za človekove pravice. Sklicuje se na podatke, ki jih je zbrala organizacija Foro Penal Venezolano (Venezuelski pravni forum), po katerih je bilo od januarja 2014 do maja 2019 iz političnih razlogov aretiranih 15.045 oseb, od teh je okoli 700 še vedno zaprtih.

Poročilo navaja, da so bili moški in ženske v zaporu izpostavljeni eni ali več oblikam mučenja ali krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, kot so elektrošoki, zadušitve s plastičnimi vrečkami, poskusi utopitve, pretepanje, spolno nasilje, odvzem vode in hrane, prisilne drže in izpostavljenost ekstremnim temperaturam. Varnostne sile in obveščevalne službe pa da so te ukrepe redno uporabljale za pridobivanje informacij in izsiljevanje priznanj, ustrahovanje in kaznovanje zaprtih.

Glede pretirane uporabe sile in smrti, do katerih je prišlo zaradi ravnanja specialnih enot policije FAES, se poročilo sklicuje na uradne podatke vlade, ki je za lani zabeležila 5287 ubitih oseb zaradi »upora proti avtoriteti«, letos do sredine maja pa 1569. OHCHR ocenjuje, da je v večini primerov šlo za eksekucije oziroma zunajsodne poboje. Bacheletova poziva Madura, naj te enote nemudoma ukine in prepusti preiskavo teh pobojev pravosodnim organom.

Obtožbe Bacheletove se nanašajo tudi na državnega tožilca in varuha človekovih pravic, ker nista ukrepala in sta žrtve celo stigmatizirala.

Zdravstveni sistem razpada

Bacheletova tudi ugotavlja, da je država v globoki splošni krizi, prebivalstvu so kršene osnovne človekove pravice na civilnem, političnem, ekonomskem, socialnem in kulturnem področju. Aprila 2019 je minimalna plača znašala sedem ameriških dolarjev mesečno, kar ne zadostuje za preživetje. Zaradi korupcije in nevzdrževanja javne infrastrukture prihaja do kršitev zagotavljanja dostojnega življenjskega standarda, to se med drugim odraža v čedalje slabših osnovnih storitvah. Poročilo navaja podatke Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), po katerih trpi za podhranjenost 3,7 milijona Venezuelcev. Sistem zdravstvene oskrbe razpada, primanjkuje 60 odstotkov zdravil. Po povzetih podatkih organizacije za nacionalne raziskave bolnišnic je zaradi pomanjkanja medicinske opreme in sanitarnega materiala v bolnišnicah med novembrom 2018 in februarjem 2019 umrlo 1557 oseb. Madurova trditev, da je kriza posledica sankcij ZDA, pa da ne drži, saj je ta nastala že mnogo prej.

Bacheletova na koncu pozove Madurovo vlado k takojšnji uvedbi jasno naštetih ukrepov za odpravo kršitev človekovih pravic. Po pričakovanju Maduro vse obtožbe zavrača in pravi, da je poročilo Bacheletove enostransko in zavajajoče.