Tako režim venezuelskega predsednika Nicolasa Madura kot krog samooklicanega predsednika Juana Guaidoja sta potrdila vest, da je v priporu umrl 49-letni kapitan venezuelske vojaške mornarice Rafael Acosta Arévalo, ki so ga agenti vojaškega protiobveščevalnega urada (Dgcim) aretirali 21. junija zaradi domnevne vpletenosti v menda še en poskus državnega udara. Minister za informiranje Jorge Rodriguez je dejal, da je bil Acosta Arevalo v petek zvečer priveden pred sodnika zaradi obtožb »hude teroristične dejavnosti, zarote in (namere) uboja državnega poglavarja«.
Odvetnica Tamara Suju, ki vodi organizacijo za človekove pravice Inštitut Casla, pa je na tiskovni konferenci povedala, da je Acosta Arevalo ob prihodu na sodišče kazal jasne znake resnih telesnih poškodb zaradi mučenja, da so ga v sodno dvorano pripeljali na vozičku, da ni mogel govoriti niti stati in da je na vprašanje odvetnika, ali so ga mučili, prikimal. »Njegovo stanje je bilo tako kritično, da je sodnik odredil takojšnjo hospitalizacijo. Umrl je v bolnišnici v soboto zjutraj,« je pojasnila.
Primer je naletel na močan mednarodni odmev, zato je Maduro ukazal preiskavo in v nedeljo so aretirali dva agenta Dgcim, navaja vlada. Visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko EU Federica Mogherini se je odzvala, rekoč da je smrt kapitana v priporu venezuelskih varnostnih sil »še en surov dokaz samovoljnosti pravosodnega sistema v državi in pomanjkanja jamstev in pravic za pridržane osebe«. Primer je obsodilo tudi 14 držav članic skupine iz Lime, Organizacija ameriških držav (OEA), ZDA in številne nevladne organizacije za človekove pravice.
Maduro »rešil Guaidoja«
Enaindvajsetega junija je bilo skupaj z Acosto Arevalom aretiranih šest vojakov in osem civilistov, ki naj bi pripravljali državni udar. V tem času je bila v Caracasu na obisku visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet, ki je v pogovoru z Madurom ugotavljala, da je stanje človekovih pravic v državi precej skrb vzbujajoče. Verjetno je tudi zato vlada o teh aretacijah molčala vse do minulega četrtka, ko je minister Rodriguez razlagal zapleteno zgodbo, ki se ne zdi prepričljiva. Dejal je, da je šlo za poskus državnega udara, ki naj bi ga nameravala izvesti omenjena skupina 23. in 24. junija, v ozadju tega naj bi bila predsednik Kolumbije Ivan Duque in bivši mandatar te države Alvaro Uribe (2002–2010). Rodriguez je dejal, da so načrtovali uboj Madura in njegove soproge ter predsednika ustavodajne skupščine Diodada Cabella. Za predsednika države naj bi nameravali imenovati nekdanjega generala Raula Isaiasa Baduela, ki je bil minister za obrambo v Chavezovi vladi in je od leta 2009 zaradi korupcije za zapahi. Baduel pa naj bi odstranil Guaidoja kot vodjo opozicije. Madurova vlada naj bi s pravočasnim ukrepanjem to preprečila in tako rešila tudi Guaidoja.
Ta brez podpore vojske nima dovolj moči, da bi karkoli spremenil. Opozicija je neenotna in razen njega in njegove ekipe precej nedejavna. To je potrdil tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo, rekoč da mu je že okoli 40 venezuelskih opozicijskih politikov izrazilo namero, da so se po padcu Madura pripravljeni potegovati za predsedniški položaj. Ameriška administracija razen sankcij in groženj, ki za zdaj preprečujejo Guaidojevo aretacijo, nima drugih namenov. Predsednik Trump je v petek izjavil, da se v Venezuelo ne želi preveč vmešavati, a da ima pet različnih strategij in da lahko kadarkoli spremeni tudi taktiko.
