Časopis Kralji ulice je že vrsto let del življenja na ulicah Ljubljane pa tudi nekaterih drugih krajev. Projekt, prek katerega se je v družbo vključevalo stotine ljudi, je tudi vse bolj mednarodno prepoznan. Potem ko je bila lani naslovnica Kraljev ulice z imenom Jaz človek, jaz zver, pod katero se je podpisal urednik časopisa Jean Nikolič, nominirana za najboljšo naslovnico uličnega časopisa na svetu, so ljubljanski kralji in kraljice letos dobili dve nagradi.

Na konferenci mednarodne mreže cestnih časopisov INSP (International Network of Street Papers) je Nikolič za isto naslovnico, za katero ga je lani nominirala strokovna žirija, prejel nagrado občinstva, Sandra Požun pa po izboru strokovne žirije za fotografijo, ki je bila objavljena v okviru pesniške rubrike Kraljica in kraljica. Mednarodna mreža podpira več kot sto cestnih časopisov, konference pa se je udeležilo 54 časopisov iz 30 držav. Kralji ulice se od drugih nekoliko razlikujejo.

Dvojnost v ljudeh

»Vsi delajo na podoben način kot mi, ko gre za distribucijo. Glede ustvarjanja časopisa pa povsem drugače. Le naš časopis skoraj v celoti ustvarjajo uporabniki. Drugi časopisi imajo tudi marektinške oddelke, zaposlene imajo profesionalne novinarje, urednike in fotografe. Delujejo kot časopisne hiše. Večinoma je to njihova edina dejavnost in se ne ukvarjajo z drugimi programi, kot se mi, ki imamo tudi nastanitveni program, pa program za preprečevanje deložacij, skupnostne prostore… V tem pogledu smo edinstven časopis,« je dejal Jean Nikolič, preden je besed nanesla na pomen nagrajene naslovnice in fotografije.

Naslovnica Jaz človek, jaz zver prestavlja dvojnost v ljudeh. »Predstavlja boj z dualnostjo – človek in zver. Sem človek, ampak imamo vsi imamo v sebi tudi predsodke, strahove demone… Eni jih kontrolirajo bolj, drugi manj,« je dejal. Nagrajena fotografija Sandre Požun upodablja ženski, ki se sklanjata skozi okno, njunih rok pa se oprijemata dojenčka. »Fotografija govori o današnjem času. Gre za oklepanje življenja, do katerega bi morali imeti vsi pravico in prav tako pravico do izbire,« je povedala Sandra Požun in dodala, da fotografija simbolizira tudi debato proti splavu na Hrvaškem, od koder prihaja sama, in begunsko kataklizmo. »V časopisu sem prebrala absurden komentar, češ kakšni so starši beguncev, da otroke peljejo na tako nevarno pot. To so matere, ki se oklepajo svojih otrok,« je dejala Sandra Požun, ki sicer fotografira akte, Kraljem ulice pa redno podarja svoje fotografije.

Poročali tudi o ukinitvi dodatka

Časopis Kralji ulice, ki ima v povprečju okrog 20.000 izvodov mesečne naklade, je še v nečem drugačen od mnogih cestnih časopisov. Loteva se težkih tem. Osebnih izpovedi in tudi sistemskih problemov. Tako so nazadnje skupaj s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami glasno opozarjali na to, da je odločitev vlade o tem, da ukine dodatek za delovno aktivnost, slaba. Njihovega glasu oblast ni upoštevala, je bil pa slišan. S tem dodatkom so si doslej dohodke lahko nekoliko zvišali prejemniki socialne pomoči, ki opravljajo prostovoljno delo, in nekatere skupine zaposlenih z nizkimi plačami. Med prostovoljci pri Kraljih ulice je največ tistih, ki dobivajo denarno socialno pomoč.

»Ukinitev dodatka je velika napaka. Največ prostovoljcev dobi okrog 100 evrov dodatka, tako imajo denar za prevoz in malico. Za nas so prostovoljci zelo pomembni, kajti nimamo dovolj zaposlitvenih možnosti, da bi zaposlili toliko kadra, kot ga potrebujemo. Večina dela, ki ni strokovno, bazira na prostovoljcih,« je dejal Nikolič in dodal, da večinoma denarni dodatek ni glavni motiv prostovoljcev, ampak vključenost v skupnost, socialno mrežo, prek katere ljudje začenjajo pot stran od roba družbe proti zaposlitvi.