Žilni kirurg Janez Zimmermann na ljubljanskem okrajnem sodišču ni uspel s tožbo zoper RTV Slovenija in njihovo koprsko dopisnico Eugenijo Carl, ki je obširno poročala o spornih praksah žilnega zdravnika. »Tudi ko se pogleda celotno sliko zadeve, vsa pričevanja zdravnikov, pacientov in uradnih virov, toženi stranki zagotovo ni mogoče očitati, da je popačila resnico ali jo samolastno prikrojila. Izjave virov so po oceni sodišča povzete korektno, prav tako njihova bistvena sporočilnost,« je v skoraj sto strani dolgi sodbi med drugim zapisala ljubljanska sodnica Renata Cerar, ki je zavrnila Zimmermannov tožbeni zahtevek, v katerem je zdravnik zahteval javno opravičilo, preklic in umik obremenjujočih izjav o njegovem delovanju, prepoved nadaljnjega poročanja o njem kot »mazaškem zdravniku« in podobno. Prav tako je od RTV Slovenije in novinarke zahteval še 14.000 evrov odškodnine. Če bo sodba postala pravnomočna, bo moral plačati on, in sicer nekaj čez 6000 evrov pravdnih stroškov nasprotne strani.
Vaba je bila upravičena
Sodišče je tudi poudarilo, da vrednostne sodbe in kritike, ki so lahko na trenutke tudi ostre in provokativne, niso protipravne, če so v okviru razprave o delu, ki je v izjemnem javnem interesu. Kot je v tem primeru delo zdravnika. Sodnica je poudarila, da v tem sojenju niso ugotavljali gotovost vzročne povezave med zdravnikovimi posegi in zdravstvenimi zapleti pacientov (za kar bi potrebovali tudi izvedenca medicinske stroke), temveč so se osredotočili na to, ali je novinarka imela dovolj dejanske podlage, je delala v dobri veri, z zanesljivimi viri, z zadostno stopnjo skrbnosti in podobno. Vse to je sodišče pri delu novinarke tudi zaznalo in potrdilo.
Pomemben del sodbe se nanaša tudi na eno izmed taktik, ki jo je pri svojem delu uporabila novinarka. Carlova je namreč Zimmermannu poslala tako imenovano vabo, s katero je želela preveriti, ali zdravnik operira krčne žile tudi osebam, ki tega ne potrebujejo. Poslala mu je »stranko« z zdravimi nogami, ki ji je Zimmermann rekel, da z eno nogo ni vse v redu, da ji bodo »popravili zaklopke, mi boš prinesla nekaj denarja vnaprej, drugo pa potem, ko bo plačala zavarovalnica«.
Sodnica je presodila, da je bilo v tem primeru prikrito snemanje upravičeno: »Visoki javni interes po oceni sodišča v konkretnem primeru opravičuje uporabo prikritega snemanja kot dokaz v tem civilnem postopku.«
Ni šlo za nevoščljivost in ljubosumnost
Zdravnik sodišča tako ni prepričal s svojimi trditvami, da naj bi bili v ozadju prispevkov »hudičev načrt«, ki naj bi ga poganjali nevoščljivost in ljubosumnost zdravniških kolegov. »O meni je poročala grozljive stvari brez enega samega dokaza. Kako lahko označi za mazača človeka, ki je z odliko doštudiral medicino, ki si je študij sam financiral, ki je 40 let delal brez ene same napake,« je na sojenju trdil Zimmermann.
»Lahko razumem njegovo prizadetost, a novinarji nismo dolžni skrbeti za njegovo počutje. Naš prvi interes so pacienti, mi smo njihov glas,« pa mu je takrat na sojenju odgovorila novinarka Eugenija Carl, katere poročanje je sodišče potrdilo kot povsem korektno in v skladu z javnim interesom.
Zimmermann novinarko sicer toži še v Italiji, kjer je imel v kritičnem času ordinacijo, sam pa se je znašel pod drobnogledom organov odkrivanja in pregona in bil tudi kazensko ovaden.
