»Večina med vami ni nikoli v življenju imela prave službe,« je zdajšnji vodja brexitske stranke, prej vodja stranke UKIP (stranke za neodvisnost Združenega kraljestva), Nigel Farage pred nekaj leti očital kolegom v evropskem parlamentu, v katerem naj bi od znotraj rušil EU že dvajset let – odkar je bil leta 1999 prvič izvoljen za evropskega poslanca. Njegova domnevno prava služba pred vstopom v politično areno je bila v londonskem Cityju, kjer je v dobrih dvajsetih letih zamenjal pet tujih delodajalcev. Med njimi sta bili dve francoski banki. Leta 1978 se je, pri samo štirinajstih letih, včlanil v konservativno stranko, ki jo je zapustil pri osemindvajsetih (1992) – v znamenje protesta proti maastrichtskemu sporazumu o EU. Vodja evrofobne stranke UKIP je bil dvakrat (2006–2009 in 2010–2016). Letos je ustanovil Brexitsko stranko, ki je maja zmagala na evropskih volitvah in prišla v novi evropski parlament z 29 poslanci.
Brexit je vstaja proti suženjstvu?
Gre za bolj ali manj novo Farageevo armado brexitarjev, med katerimi so bolj ali manj znani evrofobi, ki so ob nastopu novega parlamenta odmevno nesramno obrnili hrbet izvajalcem evropske himne. Ena od njih je 71-letna Anne Widecombe, nekdanja glasna poslanka konservativne stranke, ki je v nastopnem govoru brexit primerjala z vstajo sužnjev proti njihovim lastnikom. Medtem ko je Farage rušil EU od znotraj, je doma kar sedemkrat neuspešno kandidiral za poslanca britanskega parlamenta. Zdaj je prepričan, da ga bo brexit na prihodnjih volitvah ponesel ne samo v parlament, ampak celo na Downing Street 10. To ni ravno za lase privlečena možnost, če je soditi po zadnjih evropskih volitvah in raziskavah javnega mnenja. Zelo veliko o Farageu kot veteranskem evroposlancu pove to, kako malo časa porabi za poslansko plačo, ki je zdaj 8758 evrov. Po eni od analiz glasovanj v evropskem parlamentu (od julija 2014 do maja 2018) je bil drugi najmanj prisoten evropski poslanec (na 745. mestu od 746 poslancev). Udeležil se je samo 40,7 odstotka glasovanj. Vseeno je v eni od kritik potratnosti EU leta 2009 dejal, da je v prvih desetih letih poleg evroposlanske plače dobil 2,2 milijona evrov za osebje, potovanje in druge izdatke. Farage, ki se med drugim razglaša za prvoborca za pravice britanskih ribičev, je tudi član odbora EU za ribištvo. V kampanji pred brexitskim referendumom je kar naprej kritiziral ribolovno politiko EU. Vseeno se je, odkar je član odbora za ribištvo, udeležil samo enega od njegovih več kot štiridesetih zasedanj.
Farage je največja potrata denarja v EU
Edinkrat, ko je ta sicer vedno zelo zgovorni politik v evropskem parlamentu ostal brez besed, je bilo, ko se je vodja liberalne skupine evroposlancev, nekdanji belgijski premier Guy Verhofstadt, odzval na Farageevo obsojanje zapravljanje denarja za administracijo EU. Verhofstadt je dejal, da je največja potrata denarja v EU plačevanje Faragea. Farageu zaradi dolgoletne evrofobne in brexitske kampanje, s katero zelo lepo služi, zmanjkuje časa za rušenje EU v evropskem parlamentu. S svojim medijskim podjetjem Thorn in the Side (angleška fraza za nekoga, ki stalno povzroča težave), ki ga je ustanovil leta 2011, zasluži po 30.000 evrov na mesec. In je eden od evroposlancev, ki najbolj oplemenitijo evroposlansko plačo. Farage, ki rad potoži, da je brez denarja, je moral, kot vsi drugi evroposlanci, razkriti svoje zaslužke zunaj parlamenta. Zato je zdaj znano, da je v letu 2018 njegovo podjetje pridelalo 612.160 evrov, kar je veliko več kot leto prej (175.000 evrov). Verhofstadt ga je podražil, da si želi podaljševanja brexita in uničevanja EU od znotraj, da bi mlatil evroposlansko plačo in jo prenašal v svoje slamnato podjetje v davčni oazi. Leta 2017 je Farage trdil, da je »star 53 let, ločen in obubožan« in da v politiki ni denarja. Zanj ga je, zahvaljujoč evrofobiji in brexitu, najmanj 38.758 evrov na mesec.
Farage je manj kot teden dni po brexitskem referendum leta 2016 v evropskem parlamentu kolegom hvalisavo dejal: »Ko sem prišel sem pred sedemnajstimi leti in rekel, da želim voditi kampanjo za britanski odhod iz EU, ste se mi vsi smejali. Zdaj se ne smejete več, ali ne?« Jean-Claude Juncker mu je odgovoril: »Bojujete se za odhod. Britanci so glasovali za odhod. Zakaj ste še tukaj?« Odgovor je, kot vse kaže, na Farageevem bančnem računu.
