Namero o vzpostavitvi »pomorske koalicije«, ki bo varovala tankerski promet na dveh najbolj natrpanih plovnih poteh na svetu, je objavil ameriški general Joseph Dunford, načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA. Po njegovih navedbah bodo v naslednjih dveh mesecih sestavili seznam držav, ki bodo pripravljene poslati na območja Perzijskega, Omanskega in Adenskega zaliva svoje vojaške ladje za varovanje k njim namenjenih tankerjev z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Pentagonov načrt predvideva, da ZDA pomorsko varnostno koalicijo podprejo s poveljniško ladjo, nadzorom nad ladijskim prometom in obveščevalnimi podatki, pridružene države pa bi s svojimi vojaškimi ladjami spremljale trgovske ladje skozi Hormuško ožino in preliv med Adenskim zalivom in Rdečim morjem. ZDA so v prvi že izvajale določene varnostne operacije s svojim tam nameščenim ladjevjem, vključitev Bab al Mandaba med Jemnom in Džibutijem pa je nov element v ameriških vojaških odgovorih na rastočo napetost na Bližnjem vzhodu.
Koalicija proti Iranu
Povod za kovanje nove koalicije voljnih za kopičenje vojske v vodah na obeh straneh Arabskega polotoka so zadnji incidenti na tankerjih več držav. V zadnjih treh mesecih so jih skupaj zabeležili šest, pet na tankerjih in enega na njihovi oskrbovalni ladji, vse v Omanskem zalivu. Čeprav preiskave (še) niso nikomur konkretno pripisale odgovornosti za eksplozije oziroma sabotaže na njih, je Washington obtožil iransko revolucionarno gardo in to dokazoval tudi s posnetki zračnega nadzora nad zalivom. ZDA so po junijskem incidentu z dvema tankerjema napovedale napotitev še tisoč vojakov v oporišča na Bližnjem vhodu, iranska sestrelitev njihovega brezpilotnega nadzornega letala pa stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Iranom pripeljala na rob povračilnega ameriškega napada, ki ga je predsednik Donald Trump preklical deset minut pred izvedbo zaradi napovedanega visokega krvnega davka za leteči stroj brez posadke. Ameriški vojaški strategi zdaj morebitne zaveznike pri varovanju Hormuške ožine pred možnim iranskim blokiranjem pomorske poti, prek katere svet pokriva okoli petino svojih potreb po nafti, prepričujejo, da je v enaki nevarnosti tudi njihova plovna pot proti sueškemu kanalu skozi ožino, ki jo z jemenske strani ogrožajo s strani Irana podprti hutujski uporniki.
Britansko vojaško varstvo
General Dunford ni navedel, s katerimi državami kujejo pomorsko vojaško koalicijo. Za Reuters je dejal, da preverjajo, katere nacije izražajo politično voljo, da podprejo njihovo pobudo, zatem pa bodo z njihovimi vojaškimi poveljstvi pregledali zmogljivosti, s katerimi jo lahko uresničijo. Britanski časopisi so medtem že objavili, da britanska mornarica varovanje tankerjev v Zalivu že izvaja. Fregata Montrose je tako po pisanju Timesa spremljala tanker, namenjen na otok Man, britansko obrambno ministrstvo pa tega ni konkretno potrdilo. Navedlo je le, da v »skladu z dolgoletno pomorsko navzočnostjo v Zalivu nenehno spremlja varnostni položaj, privržena svobodni plovbi v skladu z mednarodno zakonodajo«. Velika Britanija ima pomorsko bazo v Bahrajnu, kjer je tudi poveljstvo ameriške pete flote, ki ima svoje zmogljivosti še v Džibutiju, Kuvajtu in Omanu, in ki svoje trenutne naloge opredeljuje z varnostjo plovbe ter bojem proti terorizmu in piratstvu.
Ameriška pobuda za zdaj odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Zlasti zato, ker je varnost plovbe v Zalivu očitno v celoti odvisna od stanja napetosti med ZDA in Iranom, ki se stopnjuje tudi z danes s strani mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) potrjenega teheranskega odstopa od sporazuma iz leta 2015 z bogatenjem urana nad dovoljenim odstotkom ter Trumpovo napovedjo novih, še bolj zaostrenih sankcij s trditvijo, da Teheran tajno bogati uran že dlje časa.
