Dosedanji hrvaški minister za upravo in politični sekretar vladajoče stranke HDZ Lovro Kuščević se je poslovil z vplivnih političnih položajev, potem ko je postal nevzdržno breme za vlado in stranko zaradi številnih afer, ki so jih mediji razkrivali iz tedna v teden. Javnost tako že nekaj časa posluša o početju Kuščevića še v času, ko je bil župan občine Nerežišća na otoku Braču. Skupaj s člani svoje družine naj bi tudi prek družinskih podjetij kupoval poceni kmetijska zemljišča, ki jih je potem občinska uprava, ki jo je med letoma 2005 in 2016 vodil Kuščević, spreminjala v zazidljiva zemljišča. Kuščević naj bi nato zemljišča prodajal za nekajkrat višjo ceno. Prav tako je lastnik več vrednih nepremičnin na Braču, za katere hrvaški mediji trdijo, da jih ni bilo mogoče pridobiti glede na prijavljene prihodke Kuščevićeve družine. Kuščević je bil s prijavljenim premoženjem, vrednim približno 1,2 milijona evrov, najpremožnejši član Plenkovićeve vlade, a se je pokazalo, da ni prijavil vseh nepremičnin ali pa je občutno znižal njihovo vrednost. Med drugim naj bi kršil zakone, ker nepremičnin, ki jih oddaja turistom, enajst let ni vpisal v kataster, pa je vodil ministrstvo za upravo.
Plenkoviću ni preostalo drugega, kot da ministru pokaže vrata
Kljub argumentiranim medijskim navedbam proti ministru se je premier Andrej Plenković več tednov izogibal odstaviti 44-letnega Kuščevića, čeprav je to kot vprašanje moralne in politične odgovornosti zahtevala tudi koalicijska HNS (Hrvaška narodna stranka – liberalni demokrati), pa tudi del vodstva HDZ. Plenković je trdil, da ne bo dopustil, da mu postavljajo ultimate. Vendar je na koncu v ponedeljek sprejel ponujeni Kuščevićev odstop. Zato pa mu je namenil rezervni položaj – odslej bo poslanec, kar je povzročilo vnovične kritike v javnosti.
Z odstopom Kuščevića se je Plenković izognil parlamentarnemu rešetanju pri razpravi o interpelaciji ministra za upravo, ki jo je sprožila SDP, podprli pa so jo večina opozicijskih strank in nekateri poslanci, ki predstavljajo vladno večino. Na Hrvaškem so zato ugibali, ali se bo Plenković zahvalil za sodelovanje tudi koalicijskem partnerju HNS, kot se je leta 2017 stranki Most, ko je ta podprla interpelacijo proti finančnemu ministru Zdravku Mariću. Toda zdaj Plenković za HNS ni imel zanesljive nadomestne različice.
Po včerajšnjem srečanju vladne koalicije so iz vladajoče stranke tako zatrdili, da kljub določenim trenjem koalicija ostaja v enaki sestavi, a da pričakujejo spodobnejše vedenje manjših partnerjev. Predsednik sabora in generalni sekretar HDZ Gordan Jandroković je napovedal, da bodo novo osebo na čelu ministrstva za upravo v saboru potrdili v petek. Kdo bo nadomestil Kuščevića, pa se še na veliko ugiba.
Za medijske napade obtožuje tudi pobudnike referendumov
Kuščevića je v visoko politiko sicer izstrelil bivši šef HDZ Tomislav Karamarko, ko ga je kot dolgoletnega župana občine Nerežišća na otoku Braču junija 2017 postavil za ministra za prostorsko ureditev in gradbeništvo v kratkotrajni, prejšnji vladi premierja Tihomirja Oreškovića. Na tem položaju pa je ostal tudi, ko je vodenje vlade prevzel Plenković.
Pred obtožbami se brani z izjavami, da ima toliko nepremičnin, da jih ne more vseh pravočasno prijaviti. Obenem je zanikal vse obtožbe in je najprej trdil, da mu afere nameščajo »levičarski aktivisti«. Svojim domnevnim sovražnikom je potem dodal tudi vodilne osebe konservativnih referendumskih pobud proti carigrajski konvenciji in za spremembo volilne zakonodaje. Zagovorniki teh referendumskih pobud so namreč za neuspešno zbiranje podpore obtožili Kuščevića, ki da je kot minister pri preštevanju in oceni veljavnosti podpisov storil vse, da jih je onemogočil.
