»Ne vem kolikokrat smo se že morali dokazovati, da sodimo med najboljše reprezentance sveta, zdaj nam je res uspelo. Le potrdili smo svojo kakovost,« je po zmagi v finalu dejal kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Tine Urnaut. S soigralci je pokal challenger v ljubljanskih Stožicah osvojil prepričljivo, saj je na petdnevnem turnirju najprej padel Čile, nato Turčija in Belorusija, za konec pa še Kuba, od katere je bila Slovenija boljša s prepričljivih 3:0 (24, 21, 21). Pri tem je impresiven podatek, da je na štirih tekmah oddala le dva niza.
»Seveda sem zelo zadovoljen. Ta ekipa je sposobna velikih dosežkov. Resda smo doslej veliko trenirali in malo igrali, a dokazali smo, da imamo veliko srce, odlično tehniko in v primerjavi s Kubanci vendarle tudi več kakovosti. Še posebno v bloku. Ta turnir je bil tudi dokaz, da smo na dobri poti za še večje dosežke na tekmah, ki sledijo,« je dejal selektor Slovenije Alberto Giuliani. Italijan bi si težko želel uspešnejšega debija na slovenski klopi. Svoje delo je opravil z odliko, s pozitivnim pristopom pa vnesel tudi nekaj več sproščenosti v moštvo, za katero se je zdelo, da pod prejšnjim selektorjem Slobodanom Kovačem igra v krču.
Za nagrado bo Slovenija v prihodnjem letu igrala z najboljšimi reprezentancami na svetu, med katerimi so tudi Brazilija, Poljska, ZDA, Francija, Rusija in Iran, ki se bodo od srede dalje v Chicagu potegovale za naziv prvaka lige narodov. Mesto med šestnajsterico udeležencev največjega in najmočnejšega odbojkarskega tekmovanja je Sloveniji morala odstopiti Portugalska, ki je sicer končala na predzadnjem mestu, vendar izpadla, ker je letos zadnjeuvrščeni Kitajski mesto med elito zagotovljeno ne glede na končni rezultat.
O tem, da so slovenski odbojkarji zasluženo v ligi narodov, pričajo tudi odzivi številnih evropskih odbojkarskih zvez. »Čestitamo, zdaj ste tam, kamor spadate,« se je glasila le ena od številnih čestitk, ki jih je po uvrstitvi v ligo narodov prejela Odbojkarska zveza Slovenije. »Kaj ta uspeh pomeni za nas? Še več napora, še več tekmovanj in še več težkih tekem. Zdaj gremo dalje,« se je po odvzemu skalpa Kubancem smejalo enemu najizkušenejših igralcev v slovenski vrsti Alenu Pajenku. Tako on kot preostali igralci uspeha vseeno niso proslavili preveč bučno, temveč so raje šli domov k družinam. Giuliani jim je namreč pred nadaljevanjem napornih priprav, med katerimi se bodo dvakrat pomerili tudi z Italijo, namenil teden dni počitka.
Slovenska vrsta je sicer z enim največjih uspehov v svoji zgodovini izpolnila prvega od treh velikih ciljev v letošnjem poletju. A najpomembnejši tekmovanji zanjo šele prihajata. Med 9. in 11. avgustom jo na Poljskem čaka kvalifikacijski turnir za olimpijske igre, na katerem se bo pomerila z domačinom, Francijo in Tunizijo, septembra pa še evropsko prvenstvo pred svojimi navijači, kjer se bo poskušala vmešati v boj za medalje. »Zame osebno je najpomembnejši avgustovski kvalifikacijski turnir za olimpijske igre. To je nekaj, kar nam v reprezentanci še manjka,« je pred časom za Dnevnik dejal Pajenk. S tem, da je prav nastop v Tokiu prihodnje leto bržkone največja želja slovenskih odbojkarjev, pa se strinja tudi Klemen Čebulj. »To bo izvrstna priložnost za vsakega od nas. Če bo le mogoče, bomo poskušali zaigrati tudi na olimpijskih igrah. Mislim, da je to največja želja vsakega športnika.«
