»Morda se ljudje bojijo Chrisa Frooma. Lani ni bil izrazito napadalen, a je njegova prisotnost očitno imela vpliv. Letos ne bo lani drugouvrščenega, tretjega, četrtega. Mislim, da bo to povsem drugačna dirka,« razmišlja kolesar Richie Porte, član ekipe Trek-Segafredo. Je eden iz dolge druge vrste favoritov, ki čakajo na veliki trenutek. Brez Toma Dumoulina, štirikratnega zmagovalca Chrisa Frooma in Primoža Rogliča, ki so bili lani v Parizu v omenjenem vrstnem redu, naj bi bili letos bolj nepredvidljivi in zanimivi trije tedni.
Občutke, kako zmagati najpomembnejšo (tritedensko) dirko na svetu, imata lanski zmagovalec Geraint Thomas in Vincenzo Nibali izpred petih let. Strokovnjaki ju ne štejejo med najbolj vroče favorite. Lani se je Valižanu in ekipi Ineos (bivši Sky) posrečilo domala vse. Thomas ima v tej sezoni pokazati le tretje mesto na dirki Po Romandiji konec aprila. Padec na dirki Po Švici mu je vzel zalet. Po dosežkih spada le na deseto mesto liste favoritov. Vseeno bo Ineos že od prvega dne v središču pozornosti z močno ekipo pomočnikov (Poels, Kwiatkowski). Njihov glavni up je Egan Bernal. Čeprav je Kolumbijec drugi najmlajši v karavani, je v velikem slogu dobil dirko Po Švici. Bernal se je pripravljal na Giro, a se je poškodoval aprila. Velja za vsestranskega kolesarja, je psihološko močan, sposoben analitike in nadzora.
Če bi favorite razvrstili po zadnjih dosežkih, bi sledili takole: Jakob Fuglsang (Astana), Thiabut Pinot (Groupama-FDJ), Bernal, Nairo Quintana, Alejandro Valverde (oba Movistar), Steven Kruijswijk (Jumbo-Visma), Simon Yates (Mitchelton Scott). Danec Fuglsang je pred desetimi leti v velikem slogu pripeljal na sceno kot zmagovalec Vršiča in dirke Po Sloveniji, letos ima najboljšo pomlad. Zmagal je tudi glavno francosko generalko Kriterij Dauphine. Ima podporo Astane, ene od najuspešnejših ekip pomladi. Francozi s Pinotom in Bardetom čakajo zmago že od 1985.
Glede na zgodovino bi lahko bila vrsta na Rigoberta Urana, Simona Yatesa, Nizozemca Kruijswijka. Slednji je imel lani veliko prednost. Ob Rogliču je imel več manevrskega prostora v najtežjih gorskih etapah, kar mu je lani v Parizu prineslo peto mesto. Letos bo nizozemska zasedba veliko stavila tudi na dnevne cilje. Ima enega od najboljših sprinterjev Dylana Groenewegna, ob Elii Vivianiju in lovcu na zeleno Petru Saganu je favorit za rumeno majico v Bruslju, ter novodobnega zvezdnika Wouta van Aerta. Kot moštvo izstopa Movistar s tremi liderji: Quintano, svetovnim prvakom Valverdejem in Mikelom Lando, ki s četrtim mestom na Giru ni bil zadovoljen.
Lekcijo iz taktike je na Giru dobil tudi najizkušenejši Vincenzo Nibali: »Bojim se, če bom dober v prvem tednu, lahko v zadnjem zbledim. Če se osredotočim na boj za rumeno majico, ni veliko možnosti za etape. Oboje gre težko skupaj.« Prelomna bo verjetno prva gorska etapa šestega dne. Že veliko bo pokazala tudi jutrišnja ekipna vožnja na čas, kjer ima Bahrain Merida eno najmočnejših ekip. To je tudi priložnost za Mateja Mohoriča, da obleče belo majico mladega kolesarja.
