Tomislav Klokočovnik odhaja v Beograd na inštitut Dedinje, vendar kot kaže, misli na nadaljnje sodelovanje z UKC Ljubljana ni opustil. Klokočovnik je za STA povedal, da bi z velikim veseljem še naprej operiral slovenske bolnike, saj dela v UKC Ljubljana že 34 let in še vedno čuti veliko pripadnost tej ustanovi.
Tri možnosti sodelovanja
Vodstvu UKC je zato ponudil tri možnosti nadaljnjega sodelovanja. Po eni bi z UKC sodeloval kot pogodbeni delavec, ki bi opravil okoli 200 najzahtevnejših operacij na leto. Po drugi bi se klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja razdelil na dva oddelka, pri čemer bi Klokočovnik vodil enega od teh oddelkov, kirurgi in anesteziologi pa bi se sami odločili, kje bi delali. Kot tretjo možnost pa je predlagal ustanovitev oddelka za minimalno invazivno srčno kirurgijo, ki bi ga vodil sam. Na tem oddelku bi na mlade kirurge in kirurge iz tujine prenašal znanje oziroma tako imenovano ljubljansko metodo, po kateri pri zamenjavi aortne zaklopke ni treba prerezati prsnice. Težava je po njegovih besedah v tem, da vodstvo UKC Ljubljana ni prisluhnilo nobeni možnosti. V UKC Ljubljana zagotavljajo, da delo na področju srčne kirurgije v času njegove odsotnosti poteka nemoteno in po načrtu operacij, za kar skrbi ekipa osmih srčnih kirurgov, in dodajajo: »Vse informacije v zvezi z njegovim odhodom imamo iz medijev. Pričakujemo, da bo profesor Klokočovnik stopil v stik z nami v prihodnjih dneh.«
»Takojšen, prenagljen in nenačrtovan odhod bi pomenil, da svojega dela, menim pa, da tudi svojega poslanstva dokončno izučiti mlade kirurge številnih novih metod, ki bodo v bodočnosti zlati standard, ne bi končal. V tem vidim veliko izgubo za slovenske bolnike, ki bodo še vedno operirani po klasični, precej bolj invazivni metodi, kjer se odpre celoten prsni koš,« je za STA še ocenil Klokočovnik.
Absurdni očitki
Klokočovnik je že februarja napovedal, da se bo poslovil od dela v UKC. Več kirurgov in kardiologov z oddelka za kirurgijo srca in ožilja je namreč takrat v kritičnem pismu nanizalo več očitkov zoper njega in zahtevalo njegovo razrešitev. Med drugim so mu očitali slabe delovne razmere, neplačane nadure, prevelike obremenitve in neracionalno porabo sredstev. »Jaz sem učitelj, moram operirati, ker druge kirurge tudi učim. Če obsodijo človeka, da ni v redu, ker dela največ, je to absurd nad absurdom,« je Klokočovnik takrat odgovarjal na očitke. Glede uporabe dražjih zaklopk poudarja, da bodo morali vsi tako delati. To so namreč edine zaklopke, ki jih je mogoče vgraditi brez prereza celotne prsnice, zaradi česar so bolniki tudi manj časa hospitalizirani. sta
