Na koži vsakega človeka se lahko pojavijo zelo različni in številni kožni tumorji. Velika večina je benignih in ti ne predstavljajo nevarnosti za zdravje in življenje posameznika. Njihova rast je omejena in ko dosežejo določeno velikost, se bistveno ne spreminjajo več. Pri otrocih in najstnikih nastajajo melanocitni nevusi oziroma materina znamenja – imamo jih vsi ljudje, eni manj, drugi več. Kasneje, po tridesetem letu starosti, se začnejo pojavljati benigni kožni tumorji, povezani z neizogibnim staranjem kože, kot so živo rdeči angiomi in rjave, hrapave seboroične keratoze (starostne bradavice). Z leti jih je na koži vedno več, a na srečo ne eni ne drugi niso nevarni.
Tri najpogostejše vrste
Kožni rak so maligni kožni tumorji, ki imajo neugodno lastnost neomejene in nenadzorovane rasti ter sposobnost zasevanja po mezgovnicah in krvnih žilah v oddaljene organe. Zasevki ali metastaze v vitalnih organih, kot so jetra, pljuča in možgani, predstavljajo pomembno grožnjo organizmu in so lahko vzrok za smrt. Tri najpogostejše vrste kožnega raka so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Izvirajo iz različnih kožnih celic in se med seboj razlikujejo tudi po pogostnosti in nevarnosti. Najpogostejši med njimi je bazalnocelični karcinom, ki zajema več kot 80 odstotkov vseh kožnih rakov. Na srečo izredno redko zaseva in je v večini primerov popolnoma ozdravljiv. Najredkejši in najnevarnejši je melanom, ki ima zelo veliko sposobnost zasevanja in povzroči več kot 80 odstotkov smrti, povezanih s kožnim rakom.
Bazalnocelični karcinom
Bazalnocelični karcinom (imenujemo ga tudi bazaliom) se najpogosteje pojavi na obrazu, še posebno na vekah, ustnicah, ob nosu pa tudi na uhljih, nosu in licih. Lahko se pojavi tudi na trupu in udih. Največkrat ga najdemo pri ljudeh, starejših od 60 let. Videti je kot svetleča bunčica z vidno razširjenimi krvnimi žilicami. Je biserne ali rožnate barve, lahko pa je tudi rjavkasto obarvan. Sčasoma se na sredini pojavi ranica, ki se le težko celi in se ponavlja. Sonce je najpomembnejši dejavnik iz okolja, ki privede do nastanka bazalnoceličnega karcinoma.
Ploščatocelični karcinom
Ploščatocelični karcinom prav tako najpogosteje najdemo na obrazu, še posebno na ustnicah, uhljih, nosu, licih in vekah pa tudi na vratu in hrbtiščih rok ter podlahti. Začne se kot na dotik občutljiva rdečkasta bunčica. Površina je lahko hrapava in zadebeljena. Z meseci se povečuje in postaja vse bolj občutljiv. Pojavljajo se ponavljajoče ranice in krvavitve. Tudi ta rak je značilen za starejše ljudi, največkrat se pojavlja po 65. letu starosti. Je nevarnejši od bazalnoceličnega karcinoma, ker sčasoma zaseva v bližnje bezgavke in tudi v oddaljene organe. Nastane na koži, ki je kronično izpostavljena soncu in je zato od sonca poškodovana, največkrat iz aktinične keratoze. To je hrapava zadebelitev kože zaradi škodljivega delovanja sončevega ultravijoličnega sevanja. Verjetnost nastanka močno poveča zavrto delovanje imunskega sistema, na primer ob jemanju zdravil, ki jih potrebujejo bolniki po transplantaciji organov, v tem primeru je tveganje za nastanek tega raka kar 250-krat večje. Med dejavnike tveganja uvrščamo tudi tobak, kronične rane in brazgotine.
Melanom je najnevarnejša vrsta kožnega raka.
Zdravljenje
Kirurško zdravljenje (operacija) je najpogostejša in najučinkovitejša metoda zdravljenja kožnega raka. Z njim največkrat dosežemo ozdravitev v primeru bazalnoceličnega karcinoma pa tudi ozdravitev v zgodnjih fazah ploščatoceličnega karcinoma in melanoma.
Druge metode zdravljenja so zamrzovanje, lasersko zdravljenje, fotodinamično zdravljenje in uporaba posebnih zdravil v obliki krem. Te metode so primerne za tanke površinske oblike bazalnoceličnega karcinoma in tudi za nekatere začetne oblike ploščatoceličnega karcinoma. Obsevanje oziroma radioterapija pride v poštev pri bolnikih, ki ne želijo kirurškega zdravljenja ali zanj niso primerni, ali kot dopolnilno zdravljenje poleg kirurškega.
Zaradi možnosti ponovitve ali pojava novega kožnega raka vse bolnike po končanem zdravljenju redno spremljamo dermatologi. Poučimo jih tudi o koristnosti rednega samopregledovanja kože in iskanja novih sumljivih sprememb na koži ter o primerni zaščiti kože pred soncem.
