Hunt se je v torek oglasil spričo ostrih protestov proti Pekingu, ki so v ponedeljek, ob 22. obletnici vrnitve Hongkonga Kitajski, potekali v tej nekdanji britanski koloniji. Protestniki so med drugim vdrli v tamkajšnji parlament, od koder jih je nato pregnala protiizgredniška policija. Protestniki nasprotujejo predvsem predlogu zakona o izročanju osumljencev hujših kaznivih dejanj Kitajski.
»Hongkong je del Kitajske in to moramo sprejeti. A svoboščine v Hongkongu so zagotovljene v skupni izjavi, ki jo je Kitajska podpisala z nekdanjo kolonialno silo Veliko Britanijo,« je v torek izjavil Hunt. »Pričakujemo, da se bo pravno zavezujoči dogovor spoštoval, če ne, bodo sledile resne posledice,« je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
V skladu z dogovorom iz leta 1984, po katerem je Velika Britanija leta 1997 Kitajski vrnila Hongkong, tamkajšnji prebivalci po načelu ena država, dva sistema, uživajo delno avtonomijo ter obsežne pravice in svoboščine, ki jih prebivalci kitajske celine ne poznajo. A hongkonški protestniki trdijo, da se Peking s pomočjo neizvoljenih hongkonških voditeljev umika od tega dogovora.
Kot je danes ob kritikah Hunta še izjavil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva, »ima vodja britanske diplomacije slabo navado, to je, da želi odločati o notranjih zadevah tretjih držav, z njimi govori v avtoritarnem tonu in nanje gleda zviška«.
Britanska premierka Theresa May je kasneje sporočila, da je kitajskim voditeljem neposredno izrazila zaskrbljenost glede varovanja hongkonške avtonomije. »Življenjskega pomena je, da so stopnja avtonomije ter pravice in svoboščine, ki so določene v kitajsko-britanski skupni izjavi, spoštovane,« je povedala v britanskem parlamentu.
Poudarila je še, da je bila šokirana zaradi ponedeljkovih nasilnih protestov pred in v hongkonškem parlamentu. Ob tem je izpostavila, da se je na ulicah Hongkonga zbralo tudi več sto tisoč mirnih protestnikov, navaja AFP.
Hunt je sicer poleg nekdanjega zunanjega ministra Borisa Johnsona kandidat za naslednika Mayeve na čelu britanskih konservativcev in tudi britanske vlade. Trenutno med Huntom in Johnsonom odloča okoli 160.000 članov konservativne stranke. Novi vodja stranke bo znan konec meseca.
