Demonstracije v Hongkongu proti tamkajšnji vladi, ki naj bi se preveč podrejala Pekingu, so se danes vnovič nadaljevale in se bodo tudi jutri in pojutrišnjem, že tretji konec tedna zapored. Tako se v nekdanji britanski koloniji, ki je ob široki avtonomiji že 22 let formalno del Kitajske, ena najhujših političnih kriz nadaljuje. V nedeljo, 9. junija, je protestiralo milijon ljudi ali skoraj sedmina prebivalstva, v nedeljo, 16. junija, že dva milijona ljudi – kot če bi demonstriralo skoraj 600.000 Slovencev. Koliko pa se jih bo zbralo jutri?
Konec prejšnjega tedna so demonstranti v boju za neodvisnost svojega pravosodnega sistema dosegli, da je hongkonška vlada vsaj do prihodnjega leta ustavila sprejem zakona o izročanju oseb, ki so na Kitajskem obdolžene, obtožene ali obsojene. Zdaj protestniki zahtevajo odstop predsednice vlade Carrie Lam, ki je podpirala zakon, a se je pred nekaj dnevi opravičila »za protislovja v zakonu«. Zahtevajo pa tudi dokončno odpoved temu zakonu. Rok, ki so ga za to postavili oblastem, se je iztekel, in ker svojega niso dosegli, so oblečeni v črno in z maskami na glavah obkolili glavno policijsko postajo ter blokirali najpomembnejšo avenijo v Hongkongu.
Vznemirjenje v Pekingu
Velika mobilizacija demonstrantov v Hongkongu je hud udarec in žalitev za Peking, ki se zlasti boji, da bi se dogajanje iz Hongkonga razširilo na druge dele Kitajske, kjer to za zdaj preprečujeta policijska država in izboljševanje življenjskega standarda. A v strahu pred »okuženjem« kontinentalne Kitajske so v Pekingu raje sprejeli poraz in dovolili začasen umik hongkonškega zakona. V Pekingu bi radi umirili Hongkong tudi zato, ker imajo druge težave, kot sta upočasnitev gospodarske rasti in trgovinska vojna z ZDA.
A nič ne kaže na konec protestov. Zadeva postaja nevarna za Peking, saj se je odpor v Hongkongu ukoreninil in zlasti študentje so politično zelo ozaveščeni. Peking mora preko Lamove popuščati tudi zato, ker bi s pritiskom le še spodbudil in okrepil hongkonški nacionalizem. Vse več prebivalcev Hongkonga, predvsem mladih, se ima namreč predvsem za Hongkonžane in manj za Kitajce.
Protesti proti spremembam
V nasprotju z mnogimi protesti po svetu, kjer ljudje zahtevajo spremembe, želijo Hongkonžani ohraniti vse tako, kot je. Kitajske oblasti pa bi rade Hongkong počasi približale ostali Kitajski. Toda prebivalci nekdanje britanske kolonije so zelo navezani na svoje pravice, svoboščine, pravno državo in avtonomijo. V nasprotju s Kitajsko so mediji v Hongkongu svobodni, vključno z internetom, v veliki meri enako velja tudi za volitve. Sicer naj bi Hongkong vse omenjene pridobitve ohranil do leta 2047, tako vsaj določa britansko-kitajski sporazum, podpisan pred letom 1997, ko je Hongkong postal del Kitajske. K protestom prebivalce spodbuja tudi samozavest zaradi gospodarske uspešnosti Hongkonga ter visokega življenjskega standarda, demonstracije pa so podprli tudi poslovneži, ki si želijo stabilno okolje za svoje posle.
