Ponedeljkovi izgredi v Hongkongu so bili del protestov na dan vrnitve te nekdanje britanske kolonije Kitajski in predvsem nadaljevanje junijskih protestov proti zakonu o izročanju, ki so ga po trditvah zagovornikov avtonomije mesta (kar je velika večina njegovih prebivalcev) nedemokratične kitajske oblasti hotele uporabljati tudi za to, da bi zaprle politične nasprotnike iz Hongkonga.
V ponedeljek so se že zjutraj vneli spopadi med policijo in protestniki, ki so poskušali preprečiti slovesnost, na kateri je šefinja izvršne oblasti Hongkonga Carrie Lam v zaprtih prostorih Centra za kongrese in razstave obeležila vrnitev Hongkonga Kitajski. Okoli poldneva se je vse bolj povečeval pritisk protestnikov na zgradbo mestnega parlamenta, popoldne jim je uspelo vdreti vanjo, jo delno razdejati in zidove popisati z grafiti, prav tako so razvili staro zastavo Hongkonga iz časa britanske vlade, kar je bilo za Peking še posebej žaljivo. Policija je demonstrante okrog parlamenta razgnala šele opolnoči, že prej pa so se protestniki umaknili iz notranjosti zgradbe.
Začasna zamrznitev
Doslej so kitajske oblasti bolj od daleč opazovale dogajanje v Hongkongu. Britanski BBC pa zdaj meni, da bi ponedeljkovi protesti lahko izzvali strožji nadzor kitajskih oblasti nad Hongkongom. Kitajska vlada je opustošenje mestnega parlamenta označila za izziv sistemu »ena država, dva sistema«, kar pomeni, da je avtonomija Hongkonga z njegovimi svoboščinami in pravicami zdaj pod vprašajem kljub zagotovilom do leta 2047 iz britansko-kitajskega sporazuma (1984).
Nasilje protestnikov je obsodila tudi Lamova. Na novinarski konferenci v torek je dejala, da gre za žalostno dogajanje, ki je pretreslo številne ljudi. »Nič ni bolj pomembno kot vladavina prava,« je menila in izrazila upanje, da se bodo razmere v Hongkongu hitro normalizirale. Zavrnila je obtožbe, da je kriva, ker ni popustila protestnikom. Dejala je, da vlada »ne more ustreči vsaki zahtevi«. Zakona o izročitvi po njenih besedah po koncu mandata njene vlade, to je po juniju 2020, ne bo mogoče več uveljaviti. Sama je že 15. junija, dan pred protesti dveh milijonov, obljubila, da ne bo nadaljevala postopka za njegovo sprejetje ne letos ne prihodnje leto.
Pač pa je Lamova napovedala kaznovanje »vsakega nezakonitega ravnanja« protestnikov. Amnestija vseh protestnikov po njenih besedah »ne bi bila v skladu z vladavino prava«. Torej se tudi Lamova podobno kot kitajske oblasti pripravlja na obračun s protestniki, pri tem pa sklicuje na tisto, kar je protestnikom najbolj sveto. Zdaj torej ni več vprašanje, ali bo v Hongkongu vladavina prava ali ne, ampak kaj konkretno pomeni ta izraz. Boj med zagovorniki mestne avtonomije in Pekingom se zdaj bije za to, katera interpretacija vladavine prava bo zmagala.
Namerno izzvani nemiri?
V torek je opozicija policijo in Lamovo obtožila, da sta mlade protestnike ujela v past. »Kar se je zgodilo včeraj, je očitno past. Carrie Lam bo politično vprašanje poskušala spremeniti v varnostno vprašanje,« je izjavil Eddie Chu, ugledni neodvisni poslanec mestnega parlamenta. Peking že vrsto leto poziva vlado Hongkonga, naj začne izvajati člen 23 o ukrepih proti uporu in izdaji. Lamova je doslej zavračala to zahtevo Pekinga, vendar pa opozicija zdaj obtožuje Lamovo, da je z zakonom o ekstradiciji kot z rdečo cunjo pred bikom namerno izzvala nemire, da bi lahko uporabila člen 23.
