Evropski poslanci so na prvi seji novega sklica parlamenta danes v drugem krogu s potrebno zadostno večino za naslednika Antonia Tajanija na mestu predsednika parlamenta izvolili njegovega rojaka Davida Sassolija. Za ta položaj se je potegoval proti vodilni kandidatki Zelenih Ska Keller, vodilnemu kandidatu Evropskih konservativcev in reformistov Janu Zahradilu ter novoizvoljeni poslanki Evropske levice Siri Rego. Sassoli je kandidaturo za predsednika parlamenta vložil v torek tik pred iztekom roka, potem ko so evropski voditelji potrdili nov kadrovski paket. Namesto socialdemokrata Sergeja Stanisheva je stranka nazadnje v igro za predsedniško mesto parlamenta poslala Sassolija. Na tem položaju bo polovico petletnega mandata, ko ga bo predvidoma zamenjal kandidat evropske ljudske stranke. Prav zaradi strankarskega dogovora na evropskem svetu konservativna EPP v boj za mesto predsednika parlamenta ni poslala svojega kandidata.
Nov predsednik parlamenta Sassoli je sicer manj poznan politik. Triinšestdesetletni socialdemokrat je poslanec v evropskem parlamentu vse od leta 2009. V zadnjem sklicu parlamenta je bil tudi eden izmed njegovih 14 podpredsednikov. Sassoli je član italijanske socialdemokratske stranke Partito Democratico. Pred izvolitvijo v parlament je vrsto let delal kot novinar pri različnih italijanskih medijih. Pozneje je kandidiral tudi za župana Rima, a se je uvrstil na drugo mesto. V svoji predstavitvi pred poslanci se je zavzel za sodelovanje vseh, da bi gradili demokratično Evropo. Kot eno od svojih prednostnih nalog je pozneje opredelil oblikovanje posebne parlamentarne konference, v kateri bi iskali načine, kako izboljšati evropsko demokracijo. »Voditi moramo potrebne in nujne spremembe, s katerimi bomo modernizirali Evropo in jo naredili močnejšo,« je dejal Sassoli in kot glavne izzive navedel podnebne spremembe, migracije ter socialno pravičnost.
Merklova se je vzdržala glasovanja
Medtem ko je kadrovski dogovor prestal prvi »krstni« preizkus v evropskem parlamentu, nominacija nemške obrambne ministrice Ursule von der Leyen za prvo predsednico evropske komisije v zgodovini še naprej povzroča negodovanje predvsem pri socialdemokratih po Evropi. Ti se počutijo opeharjene s strani francoskega predsednika Emmanuela Macrona in višegrajske četverice, da se na tem mestu ni znašel njihov vodilni kandidat Frans Timmermans.
Zaradi morebitnih zapletov v nemški koaliciji se je kanclerka Angela Merkel na torkovem zasedanju evropskih voditeljev vzdržala glasovanja o podpori kandidaturi von der Leynove. Kot mogočo kandidatko jo je v kadrovsko igro prestolov vrgel prav francoski predsednik Macron, Merklova se je z izbiro konservativke iz lastne krščansko-demokratske unije (CDU) slednjič strinjala. Toda v domači koaliciji je izbira von der Leynove poskrbela za veliko vroče krvi. En za drugim so se oglašali vidni socialdemokrati in bentili nad nominacijo ministrice. Predsednik zvezne dežele Spodnje Saške Stephan Weil je izbiro von der Leynove opredelil za veliko politično napako.
Poziv za blokado nominacije
»Zelo jasen ne. Večina ni pripravljena podpreti dogovora,« je prek twitterja sporočal nekdanji vodja poslanske skupine S&D v parlamentu Udo Bullmann. »Ne more se glasove volilcev več tednov zbirati z določenimi osebami, obesiti njihove plakate po ulicah, po volitvah pa reči, da te osebe ne igrajo več nobene vloge,« je kritiziral Weil.
Nekdanji socialdemokratski zunanji minister Sigmar Gabriel je svojo stranko pozval, naj blokirajo nominacijo von der Leynove v vladi, vendar so iz nemške vlade sporočili, da jim kandidatke za vodilni položaj v EU sploh ne treba potrditi v ministrskem zboru. Po njihovi interpretaciji zadostuje že nominacija evropskega sveta. Trije ministri socialdemokratov so sicer manjkali na današnji seji vlade, ker so že nastopili poletni dopust.
V vladnih krogih socialdemokratov naj tako močnega nasprotovanja von der Leynovi kot pri drugih vidnih strankarskih obrazih ne bi bilo. Po vladni seji je kandidatka danes že odhitela v Strasbourg, kjer se je predstavljala na zasedanju politične skupine poslancev EPP. Evropski parlament bo o njeni kandidaturi odločal 15. julija.
