Evropski svet je danes tik pred zdajci lovil še zadnje roke za dogovor o novem kadrovskem paketu za najpomembnejše vodilne položaje v EU. Do desetih zvečer so v evropskem parlamentu namreč še sprejemali kandidature za današnje glasovanje o novem predsedniku parlamenta, ki bo nasledil odhajajočega Antonia Tajanija. Po nemško-francoskem dogovoru je na mizo voditeljev prišel kadrovski paket, s katerim niso bili vsi zadovoljni.
Ob sedmih zvečer se je nad palačo evropskega sveta v Bruslju vendarle pokadil beli dim. Evropski svet je na najzahtevnejšem kadrovskem konklavu doslej nominiral kandidate za najpomembnejša vodilna mesta v EU. Za novo predsednico evropske komisije so predlagali nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen iz vrst nemških krščanskih demokratov in Evropske ljudske stranke (EPP). Francosko-nemški dogovor je vključeval še drugo žensko na čelu enako pomembne evropske institucije: Francozinja iz vrst EPP Christine Lagarde naj bi novembra prevzela vodenje Evropske centralne banke, ko se mandat izteče Italijanu Mariu Draghiju.
Prav z načrtovanim zgodovinskim imenovanjem prve ženske na čelo komisije je bilo zadoščeno vztrajanju EPP, da jim kot zmagoviti stranki na evropskih volitvah pripada mesto predsednika komisije. Stranka se je v zameno odpovedala svojemu vodilnemu kandidatu Manfredu Webru, ki sta se mu v najboljšem primeru obetali zgolj dve leti in pol predsedovanja v evropskem parlamentu. Polovico predsedovanja naj bi namreč po kompromisnem svežnju pripadlo bolgarskemu socialdemokratu in voditelju evropskih socialistov Sergeju Staniševu. Weber se je zvečer na zasedanju politične skupine EPP odpovedal položaju vodilnega kandidata.
Dogovor je še predvidel, da na čelo evropskega sveta, ki mu trenutno predseduje Donald Tusk iz EPP, pride liberalec, belgijski premier Charles Michel. Ta je bil danes tudi že dejansko izvoljen, saj je to imenovanje edino izključna pristojnost evropskega sveta. Socialdemokratko Federico Mogherini bo na funkciji visoke zunanjepolitične predstavnice predvidoma zamenjal španski zunanji minister Josep Borell iz EPP. Vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans naj bi tudi v novi komisiji ostal podpredsednik. Podpredsedniški položaj naj bi pripadel vodilni kandidatki liberalcev Margrethe Vestager in dosedanjemu podpredsedniku komisije iz vrst socialdemokratov, Slovaku Marosu Šefčoviču. Tudi pred nadaljevanjem vrha je bilo nasprotovanje Fransu Timmermansu veliko. EPP se ni hotela sprijazniti z Nizozemcem na čelu komisije – predsedniško mesto je še naprej zahtevala zase. Tudi višegrajska četverica je ostala nepopustljiva. »Timmermans ni sprejemljiv. To bi morala na znanje vzeti tudi Nemčija,« je dejal češki premier Andrej Babiš in poudaril, da si na čelu komisije želijo videti nekoga, ki nima negativnega mnenja o njihovi regiji. Von der Leynova je bila sprejemljiva kandidatka. Nezadovoljstvo nad predlaganim svežnjem, predvsem kandidatko za predsednico komisije, je prihajalo iz parlamentarnih vrst. Negodovali so predvsem pri zelenih in socialdemokratih. Nezadovoljna je bila tudi koalicijska partnerica stranke nemške kanclerke SPD.
Schulz: Zmaga Orbana
Nekdanji predsednik evropskega parlamenta in vodja nemške socialdemokratske stranke Martin Schulz je ocenil, da je nominacija von der Leynove zmaga Orbana in prijateljev, ki so preprečili izvolitev zagovornika vladavine prava Timmermansa. »Von der Leynova je pri nas najšibkejša ministrica. To očitno zadošča, da postane predsednica komisije,« je zapisal Schulz. Ob koncu redakcije je bilo vprašljivo, ali bo evropski parlament potrdil predlagane kandidate, predvsem von der Leynovo, ker ni bila del sistema vodilnih kandidatov. O njeni kandidaturi bo parlament odločal 15. julija.
