V skladu z željo norveškega zunanjega ministrstva, ki gosti pogajanja venezuelske opozicije s predsednikom Nicolasom Madurom o izhodu iz politične in humanitarne krize, ki to latinsko državo, ukleščeno v gospodarsko razsulo in v ameriške sankcije, pretresa že nekaj let, je o drugem krogu pogovorov znano le to, da se je končal brez napredka. Sodelujoči predstavniki obeh strani ne dajejo izjav, samooklicani predsednik Juan Guaido, ki ga poleg ZDA in večine južnoameriških držav priznava tudi Evropska unija ob nasprotovanju predvsem Rusije in Kitajske, pa je sporočil le, da nadaljuje protest. Iz njegovega kabineta so hkrati sporočili, da se mediaciji ne odpovedujejo, vse dokler »obstajajo možnosti za resnično rešitev« krize, v istem duhu je izzvenela tudi kratka izjava norveškega zunanjega ministrstva o prekinitvi pogajanj, namreč da sta »obe strani prikazali pripravljenost za nadaljnje iskanje sporazuma in ustavne rešitve, ki bodo zajele politične, gospodarske in volilne zadeve« pri reševanju krize v Venezueli.
Z Madurom ni izhoda
Nicolas Maduro se je na novo prekinitev pogajanj odzval s televizijsko izjavo, v kateri je dejal, da je »edina pot naprej dialog«, ter dodal, da si »vsi želijo mirovni sporazum«. Temeljne zahteve opozicije na pogajanjih so končanje Madurovega predsedovanja državi, oblikovanje prehodne vlade in izvedba svobodnih volitev, pri čemer Maduro kategorično zavrača predčasno končanje mandata po za opozicijo in precejšen del sveta spornih volitvah lansko pomlad. Maduro je tokrat Venezuelcem še povedal, da so priprave na pogajanja v Oslu potekale v tajnih pogajanjih s predstavniki opozicije, da so bili v stikih z režimskimi predstavniki v času po neuspelem poskusu stvarne odstavitve predsednika konec letošnjega aprila, pa priznavajo tudi opozicijski viri. Tedaj so varnostne sile, ki ostajajo zvečine zveste Maduru, aretirale več Guaidojevih sodelavcev, vrhovno sodišče pa je ta mesec 14 opozicijskih poslancev v parlamentu obtožilo kaznivih dejanj proti državni ureditvi, med drugim izdaje in zarotništva.
ZDA s korenčki in palico
Odhod Madura pred katerim koli drugim korakom v Venezueli je nepreklicna ameriška zahteva, podprta z januarskim Trumpovim priznanjem Guaidoja, ki je Venezuelo dokončno spremenila v politično igrišče zunanjih sil, ne da bi bila tam absolutno prevzeta. Da brez tega dogovor ni možen, je Guaidoju v sredo v 45-urnem telefonskem pogovoru potrdil ameriški podpredsednik Mike Pence, ki je po njem na twitterju zapisal: »Povedal sem mu (Guaidoju, op. p.), da bo Amerika stala ob strani Venezueli, vse dokler ne bo obnovljena svoboda. Nicolas Maduro mora oditi.«
Da so ZDA v svoji zahtevi po odhodu Madura, kot že večkrat pri poseganju v dogajanja na svojem »latinskoameriškem dvorišču«, uporabile dvomljive korake, je medtem razkril floridski republikanski senator Marco Rubio, ki postaja vodilni glas pri uokvirjanju Trumpove politike do Venezuele. Potem ko je Washington, tradicionalno upočasnjen pri odpravljanju sankcij proti posameznikom ali državam, bliskovito s črnega seznama črtal Manuela Cristopherja, ki je prestopil v Guaidojev tabor po služenju režimu kot šef obveščevalcev z mračno preteklostjo, je kritikom dejal, da je pripravljen podpreti odpravo sankcij tudi proti posameznikom, ki so storili grozne stvari, če to pripomore k tranziciji.
