Po triurnem srečanju diplomatskih predstavnikov preostalih partnerjev jedrskega sporazuma z Iranom na Dunaju, ki so ga poznavalci označili za zadnji poskus rešitve v tem mestu sklenjenega dogovora, je namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči dejal, da bo njegova država kljub napredku pri zbliževanju stališč nadaljevala delni odstop od sporazuma.
V palači Coburg v avstrijskem glavnem mestu so se včeraj sešli predstavniki Kitajske, Rusije, Velike Britanije, Francije in Nemčije, da bi vendarle preprečili popoln propad dunajskega sporazuma. Aragči je ob tem sicer označil kot pozitiven korak ustanovitev mehanizma Instex, ki ga je Evropska unija uvedla zato, da bi prek nje tekel plačilni promet trgovanja z Iranom, s tem pa naj bi se izognila sankcijam ZDA. Toda že medtem, ko so diplomati zasedali na Dunaju, so ZDA ponovno poudarile, da bodo sankcije doletele vsakogar, ki bi uvažal iransko nafto. Kitajska delegacija na tem srečanju je to sporočilo nemudoma kritizirala, saj so s tem Združene države še otežile kakršen koli napredek pri pogajanjih.
Toda niti iranska stran ni kazala posebnih znakov prizadevanja, da bi situacijo umirila, saj je vložila pritožbo pri Organizaciji združenih narodov zaradi domnevnega vdora ameriškega brezpilotnega letalnika v iranski zračni prostor. Interese ZDA in Irana tako tudi na Dunaju ni bilo mogoče zbližati, predvsem evropski partnerji sporazuma pa si ne morejo privoščiti, da bi jih zaradi vztrajanja pri njem doletele ameriške sankcije.
ZDA so namreč maja lani odstopile od sporazuma, ki je bil podpisan leta 2015 na Dunaju z namero, da se v zameno za odpravo gospodarskih ukrepov Iran odpove izdelavi jedrskega orožja. Sporazum, ki ga je podpisal nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, nova ameriška vlada pod Trumpovo taktirko ni več podpirala, ameriški odstop od sporazuma in ponovne gospodarske sankcije pa so Iranu povzročile veliko gospodarsko škodo. Hkrati s ponovno uvedbo sankcij proti Iranu so ZDA enak ukrep uvedle tudi proti vsem podjetjem v panogah, ki jih je prizadela prepoved in bi nadaljevale poslovanje z Iranom.
Preostali partnerji sporazuma so skušali najti načine, da bi njihova podjetja vendarle trgovala s to državo, ne da bi jih prizadele ameriške sankcije. Prek družbe Instex, ki so jo januarja ustanovile Nemčija, Velika Britanija in Francija, naj bi tekel plačilni promet trgovine z Iranom, a doslej transakcije še niso stekle.
Iran je napovedal, da bo, če se preostali partnerji ne bodo držali dogovora, postopno tudi sam odstopil od sporazuma in kot ključni datum postavil 7. julij. Že pred tem pa bi utegnil preseči v sporazumu dogovorjeno količino nizkoobogatenega urana v državi.
