Po povečevanju napetosti med državama v zadnjih tednih je Rohani v nedavnih govorih ubral bolj umirjene tone, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Danes je tako dejal, da je bil odstop ZDA od jedrskega sporazuma napaka in da bi morale ZDA izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma, ki so ga podpisale. Mnenja je, da je to najkrajša pot do upoštevanja interesov vseh strani ter da je to dobro za svet, regijo in še posebej za pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. Rekel je tudi, da se bo Iran pogajal z ZDA le, če se vrnejo k sporazumu in prekličejo sankcije.
Vrhovni verski voditelj Hamenej, glavna tarča novih ameriških sankcij, pa v govoru v Teheranu ni zvenel tako spravno. Izpostavil je, da "pritisk krutih sovražnikov ne vpliva na Irance", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izjavil je tudi, da so ameriške zahteve za pogajanja zgolj trik, cilj pogajanj pa je zgolj odstranitev iranskega političnega vodstva in razorožitev države.
Maja lani so ZDA odstopile od jedrskega dogovora in znova uvedle sankcije. Ker pa so vsem, ki bi še poslovali z Iranom, zagrozile s prekinitvijo poslovanja z ZDA, so s tem praktično povsem ustavile iranski izvoz nafte in s tem dotok deviz.
Rohani je 8. maja sporočil, da Iran ne bo več spoštoval omejitev glede zalog obogatenega urana in težke vode, kot jih določa sporazum iz leta 2015. Preostalim petim podpisnicam so dali čas do 7. julija, da začnejo spoštovati dogovor, torej ne izvajajo sankcij proti Iranu. V Teheranu so posvarili še, da bodo v nasprotnem primeru prenehali spoštovati še omejitve glede stopnje, do katere lahko obogatijo uran, in ukrepe glede težkovodnega reaktorja Arak. Zatem so se v Perzijskem zalivu začeli dogajati napadi na tankerje, za katere ZDA krivijo Iran, kar ta zanika. V četrtek je položaj nevarno zaostrila še sestrelitev ameriškega brezpilotnega letala, za katerega Iran trdi, da je kršil iranski zračni prostor, ZDA pa, da je letel v mednarodnem zračnem prostoru nad Hormuško ožino.
Trump je sicer po sestrelitvi ukazal ameriški povračilni napad, a kot je nato pojasnil, je deset minut pred izvedbo ukaz umaknil. V ponedeljek pa so ZDA uvedle nove sankcije proti Teheranu.
Trump: Vojna z Iranom ne bi bila zelo dolga
Ameriški predsednik Donald Trump je danes izrazil upanje, da ne bo vojne z Iranom, če pa bo, je prepričan, da ne bo zelo dolga. V pogovoru za Fox Business News je tudi zatrdil, da v morebitnem napadu na Iran ne bodo sodelovale ameriške kopenske enote.
Na vprašanje, ali bodo ZDA šle v vojno z Iranom, je dejal, da upa, da ne, da pa imajo ZDA "zelo močno pozicijo, če bi se kaj zgodilo". "Ne bi trajala zelo dolgo, to vam lahko povem," je dodal glede vojne z Iranom ter povedal, da v njej ne bi sodelovale kopenske enote ameriške vojske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trump, ki obtožuje Teheran, da želi pridobiti jedrsko orožje, in ga krivi za vse težave na Bližnjem vzhodu, je pritisk na Iran okrepil v ponedeljek z dodatnimi sankcijami, tudi proti iranskemu vrhovnemu verskemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju.
