Alston je svoje poročilo predstavil ta teden, v njem pa je naslikal temno podobo prihodnosti, če se človeštvo ne bo spametovalo glede odnosa do okolja. Njegovo osnovno sporočilo je, da človekove pravice verjetno ne bodo preživele globalnega pretresa, do katerega bo prišlo zaradi vse večjih negativnih posledic podnebnih sprememb. Zaton človekovih pravic naj bi se zrcalil v »podnebnem apartheidu«, ko bodo imeli bogati dovolj denarja, da bodo ubežali vročini in lakoti, s katero se bo moral soočiti preostanek manj premožnega dela svetovnega prebivalstva. Kar 75 odstotkov stroškov podnebne krize bodo morale nositi države v razvoju, čeprav proizvedejo zgolj 10 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida. Po Alstonovih predvidevanjih podnebne spremembe najverjetneje ne bodo spodkopale zgolj pravice do življenja, vode, hrane in stanovanj, temveč bodo negativne posledice tako silovite, da bosta ogroženi tudi demokracija in vladavina prava. Obstajale bodo namreč grožnje vse večjega razhajanja družbene skupnosti in naraščajoče neenakosti ter marginalizacije posameznih skupin. Vse to bo po Alstonovem mnenju spodbuda za porast nacionalističnih, ksenofobičnih in rasističnih odgovorov na porajajoče se težave. A da ne bo vse črnogledo, poročevalec Združenih narodov dopušča tudi možnost, da se bo človeštvu vendarle uspelo rešiti, boj proti podnebnim spremembam pa bo lahko pomenil tudi priložnost za države, da svojemu prebivalstvu zagotovijo ekonomske in socialne pravice.
Bodo podnebne spremembe prinesle zaton človekovih pravic?
Philip G. Alston je avstralski mednarodni pravnik, ki so mu Združeni narodi v zadnjih petih letih zadali dve pomembni nalogi. Kot posebnega odposlanca za ekstremno revščino in človekove pravice so mu naložili tudi pripravo poročila o podnebnih spremembah z vidika človekovih pravic.
Po Alstonovih predvidevanjih bodo podnebne spremembe ogrozile demokracijo in vladavino prava.
