V državni proračun se je nateklo nekaj manj kot 4,22 milijarde evrov prihodkov, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Odhodki pa so se, kot omenjeno, zvišali za šest odstotkov na 4,07 milijarde evrov.
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih prihodkov, so se v petih mesecih leta glede na enako obdobje lani zvišali za 7,7 odstotka na nekaj manj kot 3,62 milijarde evrov. K temu je po pojasnilih finančnega ministrstva prispevalo nadaljevanje ugodnih trendov v gospodarstvu, na trgu dela in pri zasebni potrošnji.
Prihodki iz dohodnine so se zvišali za 9,8 odstotka na nekaj nad 589 milijonov evrov, kar na ministrstvu pripisujejo ugodnim razmeram na trgu dela. Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so narasli za 23,2 odstotka na malenkost več kot 480 milijonov evrov, kar je po pojasnilih ministrstva posledica višje obračunanih akontacij ter višjega aprilskega poračuna v luči boljšega lanskega poslovanja podjetij in odmerjene akontacije tega davka za 2018.
Prihodki od DDV navzgor, od trošarin navzdol
Prihodki od DDV kot strukturno najpomembnejši so šli navzgor za 6,7 odstotka na nekaj več kot 1,55 milijarde evrov, kar odraža rast zasebne in državne potrošnje. Prihodki iz trošarin so se po drugi strani znižali za 0,9 odstotka na nekaj več kot 608 milijonov evrov. Na ministrstvu izpostavljajo, da je padec posledica 2,2-odstotnega znižanja prihodkov od trošarin od energentov glede na znižanje višine trošarin maja lani pred volitvami. Izpad državna blagajna delno pokrije z rastjo prodanih količin energentov.
Prejeta sredstva iz evropskega proračuna so narasla za 22 odstotkov na 350,9 milijona evrov.
Na odhodkovni strani so na ministrstvu izpostavili, da je država za plačila domačih in tujih obresti v petih mesecih odštela nekaj več kot 520 milijonov evrov, kar je 13,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. To so na ministrstvu pripisali aktivnemu upravljanju dolga oz. ukrepom za zmanjšanje bremena obresti v zadnjih letih z zamenjavami dolarskih v evrske obveznice.
V okviru tekočih transferjev je bilo za socialne transferje posameznikom in gospodinjstvom v petih mesecih namenjenih 619,3 milijona evrov oz. 11,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Drugi tekoči domači transferji so bili glede na enako obdobje lani višji za 3,5 odstotka in so dosegli 1,3 milijarde evrov.
Znotraj zadnjih so se sredstva za plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost zaposlenih v ožji državni upravi zvišala za 9,4 odstotka na nekaj nad 536 milijonov evrov, sredstva za plače in prispevke zaposlenih v širši javni upravi v okviru tekočih transferjev v javne zavode pa so narasla za 6,4 odstotka na 676 milijonov evrov. Zvišanje teh stroškov je predvsem posledica rednega napredovanja javnih uslužbencev in ukrepov v okviru dogovora s sindikati javnega sektorja, so pojasnili na ministrstvu.
V sklade socialne varnosti je proračun prispeval 442,6 milijona evrov, od tega največ v pokojninsko blagajno, in sicer 381,8 milijona evrov, kar pa je za 10 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju.
Investicijski odhodki oz. transferji so narasli za 39,1 odstotka na 217,2 milijona evrov.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo še pokojninska in zdravstvena blagajna ter proračuni občin, je v petih mesecih zabeležila približno 7,83 milijarde evrov prihodkov in 7,64 milijarde evrov odhodkov ter tako prikazala 196,9 milijona evrov presežka.
