Zdravstvo je bila najpomembnejša tema današnjega vrha koalicije, je po zaključku srečanja povedal premier Marjan Šarec. Minister Šabeder je predstavil trenutno stanje v zdravstvenem sistemu ter ključne prioritete. Te se nanašajo na zakonodajo, kjer je izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi, upravljanje javnih zdravstvenih zavodov in skrajšanje čakalnih dob. Glede slednjih bo treba po njegovih besedah izkoristiti vse vire na trgu.
»Žal smo ugotovili, da pri čakalnih vrstah nimamo točnih podatkov. To se zdaj rešuje,« je dejal Šarec. Na vprašanje, ali ima Šabeder podporo tudi pri načinu reševanja problema čakalnih dob, je odgovoril, da se je treba odločiti, ali bomo zaupali ministru, ki je pripravil načrt in je bil imenovan na ta položaj, da začne zadeve reševati, ali pa se bomo zapletli v politične debate.
»Če hočemo imeti krajše čakalne dobe, je treba izkoristiti vse možnosti, vendar ne pod krinko trajne privatizacije,« je posvaril Šarec.
Tudi predsednik SMC Miro Cerar je povedal, da je Šabeder predstavil ustrezne smeri za reševanje akutnih in sistemskih problemov v zdravstvu. "Po oceni SMC mora koalicija enotno podpreti namero, da se v zdravstvu naredi napredek na vseh področjih, kjer zadeve niso zadovoljive," je dejal.
Glede razprave o pripravi proračuna je Šarec povedal, da je zgornja meja skupne porabe že določena, za vsako od prihodnjih dveh let je določena nekaj nad 10,4 milijarde evrov. Zdaj je treba znotraj tega okvirja denar razporediti po resorjih, je dejal in se strinjal s pričakovanji ministra za finance Andreja Bertonclja, da bodo vsa ministrstva našla notranje rezerve in predstavila strukturne ukrepe, podobno kot je že storilo ministrstvo za delo.
Prva proračunska seja vlade bo 4. julija, ko bo pripravljena najvišja dovoljena poraba za posamezne posredne in neposredne proračunske uporabnike. Prioriteti pa bosta zdravstveni in pokojninski sistem, je povedal Bertoncelj. Odhodki zdravstvene in pokojninske blagajne se bodo v vsakem od prihodnjih dveh let povečali za po približno 200 do 300 milijonov evrov, je pojasnil.
Ob tem so se tudi dogovorili, da bo državni proračun v prihodnjih dveh letih izkazoval presežek na ravni približno enega odstotka bruto domačega proizvoda.
