Ob razvoju tujskega prometa so namreč spoznali, da je treba domači kraj urediti, da bi privabili in zadržali pozornost mimobežnih potnikov. Mirjam, ki z društvom na različne načine sodeluje že okrog 30 let, s skupino prostovoljcev skrbi za ohranjanje in krepitev te tradicije, ki dandanes – ob ugašanju vrhniških industrijskih obratov v zadnjih dvajsetih letih – postaja ena najpomembnejših gospodarskih panog na Vrhniki.
Društvo je med drugim lastnik ter upravitelj koče in zemljišča na priljubljeni izletniški točki Star maln v dolini potoka Bela. »Dolga leta smo kočo oddajali v najem, pred tremi leti pa smo prostovoljci sami zavihali rokave. Naše delo se je obrestovalo, saj smo si pred kratkim lahko privoščili zaposlitev prvega gostinsko-turističnega delavca,« pove Mirjam, ki Star maln opisuje kot oazo miru, ki med vikendi zaživi in je že od nekdaj priljubljeno zbirališče Vrhničanov, pa tudi tujih gostov. »Gostom postrežemo z jedmi po tradicionalnih receptih – tako, kot kuhamo mame doma –, na primer s hišno sladico Bela, poimenovano po potoku, ki teče mimo koče, šmornom Star maln in vrhniškimi štruklji s suhimi slivami – takšnimi, kakor se jih je iz svoje mladosti spominjal že Ivan Cankar. Pri nas lahko naročijo tudi kavo iz vrhniške pražarne, pa vrhniške žganice in pivo iz tukajšnje pivovarne: trudimo se, da bi čim več promovirali lokalne proizvajalce.« Stari mlin, po katerem izletniška točka nosi ime, se je podrl že pred stotimi leti, društvo pa zdaj zbira denar za obnovo mlinskega kolesa. »Mlin je naš zaščitni znak in naša velika želja je, da bi že letos spet slišali njegovo staro pesem.«
Letos bodo vrhniški prostovoljci že tretjič gostili in pogostili karavano avtomobilov peugeot 205 Europ'Raid. Prvič so dobrodelno mladino, ki v zdaj že legendarnih štirikolesnikih potuje po evropskih državah in socialno ogrožene oskrbuje s šolskimi potrebščinami in medicinskimi pripomočki, sprejeli leta 2016. V TD Blagajana so podprli dober namen, poleg tega pa so v njihovem obisku – prvič jih je obiskalo 200, lani pa kar 700 študentov – prepoznali tudi promocijsko vrednost za Vrhniko. Dobrodelni študentje vtise o popotovanju namreč objavljajo na družbenih omrežjih, spremljajo pa jih tudi mediji. Okrog 800 udeležencev karavane – največ jih iz Francije, na poti pa se jim pridružijo tudi Belgijci, Poljaki, Španci, Italijani in drugi – bo Vrhniko letos obiskalo konec julija. »K sodelovanju smo povabili še druga društva, gasilce, šoferje, tabornike, študente in planince iz Koče na Planini nad Vrhniko. Mi jim bomo kuhali, plezalec Aljoša Grom se je ponudil, da organizira plezalski dogodek, omogočili jim bomo ogled Doživljajskega razstavišča Moja Ljubljanica, Tehniškega muzeja Bistra, Cankarjeve Vrhnike, mladinci pa bodo zanje pripravili koncert v nekdanjem bazenu. Veselimo se tega velikega druženja!«
V TD Blagajana skrbijo, da je Vrhnika prijeten kraj tudi za domačine. Vsako poletje v Starem malnu organizirajo celodnevni dogodek Tu smo doma, dan odprtih vrat za vse Vrhničane. »Nekoč smo se na Vrhniki vsi poznali, potem pa so prišla blokovska naselja in postali smo si tujci. Naša druženja so imenitna priložnost, da se spoznamo ob dobri hrani, športnih aktivnostih in delavnicah za najmlajše. Vsi imajo priložnost, da predstavijo, kaj počnejo, od posameznikov, do društev, podjetnikov in šol,« pojasni Mirjam.
Vrhničane v društvu nagrajujejo tudi s posebnimi priznanji: blagajanami, ki jih septembra podelijo tistim občanom, ki so se še posebej potrudili za ureditev zunanjosti svoje hiše in vrtov, z blagajanami pa nagradijo tudi ulice, igrišča, gasilske domove, kapelice in cerkve. Na sejmu »Vse za vrt in dom«, ki ga prav tako organizirajo v TD Blagajana, so občanom s pomočjo sponzorja aprila razdelili 600 sadik cvetja in jih tudi na ta način spodbudili, da skrbijo za lepo podobo svojega kraja.
Kot protest proti neurejenim razmeram v Močilniku, ob izviru Ljubljanice, kjer so pred nekaj leti odprli erotični wellness center, so v društvu septembra 2016 začeli v močilniškem parku vsako sredo ob 17. uri brati Cankarjeva besedila. Za njimi je že 147 branj. »Beremo, ker nismo zadovoljni. Pa tudi zato, ker imamo radi Cankarja: vizionarja, umetnika slovenske besede, ob katerem se jočemo in smejimo. Iz protesta se je razvila potreba po branju Cankarjevih besedil in ponosni smo, da se branj vsak teden udeleži deset in več ljudi.«
