Stanje človekovih pravic v Salvadorju, Gvatemali in Hondurasu, od koder prihaja 80 odstotkov migrantov, ki so namenjeni v ZDA, ni le skrb zbujajoče, je alarmantno in obupno za tisoče ljudi, pravijo v organizaciji Amnesty International. A ne samo tam, tudi na meji z Mehiko in ZDA, kjer okrutno razsežnost migrantske drame prikazuje fotografski posnetek utopljenega moškega v objemu dveletne hčerkice na obrežju mejne reke Rio Bravo.

Tragedija se je zgodila v obmejnem mehiškem mestu Matamoros v nedeljo popoldne po lokalnem času. Mlada tričlanska družina iz Salvadorja, ki je bila na poti skozi Mehiko že dva meseca, je prejšnji teden prispela na mejo z ZDA. Pridružila se je tisočeri množici migrantov, ki v bližini mejnih prehodov v mestu Matamoros in drugod čakajo na priložnost za oddajo vloge za azil in za vstop v ZDA pri ameriških mejnih organih ter na njihov odgovor. V začetku junija je bil namreč podpisan sporazum med mehiško in ameriško vlado, da migranti na ameriških mejnih kontrolnih točkah lahko oddajo prošnje za azil, a se morajo potem vrniti na mehiško stran, kjer lahko na odgovor čakajo tudi po več mesecev.

Tragični konec tvegane poti

Razmere na mehiški strani meje so kritične zaradi vročine, nezadostne osnovne preskrbe, izčrpanosti migrantov, za katerimi je lahko tudi štiri tisoč kilometrov dolga pot, poleg tega so po večini brez denarja. Obupne razmere in dejstvo, da le redkim odobrijo vstop v ZDA, ter govorice, da so tisti, ki so priplavali na ameriški breg reke Rio Bravo, menda dobili azil, so napeljali 25-letnega Oscarja Martineza Ramireza k odločitvi, da s soprogo Tanio in hčerko Valerio, staro leto in 11 mesecev, poskušajo prečiti reko in tako doseči teksaško obmejno mesta Brownsville.

Vendar se je njihova pot končala tragično. Preživela soproga je za časopise v Matamorosu povedala, da je njen mož s hčerko preplaval reko in jo odložil na breg na ameriški strani. Potem se namenil nazaj po ženo, toda hčerkica je skočila za njim, močan rečni tok pa jo je začel odnašati. Oscar jo je poskušal rešiti, a sta oba utonila. Mehiški gasilci in policija so sicer takoj začeli reševalno akcijo, vendar so njuni trupli našli v ponedeljek 500 metrov nižje ob obrežju.

Ameriška carinska in mejna služba (CBP) pa je poročala o štirih truplih ilegalnih migrantov, najdenih na območju Hidalga v Teksasu, med njimi so bili trije otroci in okoli 20 let stara ženska, ki naj bi umrli zaradi dehidracije na poti čez puščavsko pokrajino. Minuli konec tedna so ameriški mediji objavili poročilo skupine odvetnikov, ki je pred dnevi obiskala center za pridržanje otrok, ki so sami ali z družino nezakonito vstopili na ameriško ozemlje.

Center ali taborišče z imenom Clint je postavljeno vzhodno od mesta El Paso v Teksasu, tam naj bi bilo interniranih okoli 300 otrok, a natančno število ni znano. Odvetniki so naleteli na grozljive bivalne razmere, kjer 7- in 8-letni otroci čuvajo mlajše; otroci so umazani, dojenčki nimajo plenic, ni mila, zobnih ščetk niti stranišč. Umili se niso že več tednov, večina se ni preoblekla, odkar so jih pripeljali v center. Nekateri otroci so jim povedali, da ne morejo spati, ker so lačni in ker spijo na trdih tleh. Po poročanju odvetnikov je imelo 15 otrok gripo, 10 jih je bilo v karanteni zaradi drugih bolezni. Po izbruhu škandala je CBP v nedeljo preselil 249 otrok v druge centre v Teksasu, a so jih sto že drugi dan vrnili v Clint.

Demokrati z enim, republikanci z drugim zakonom

Ameriška javnost je ogorčena, vršilec dolžnosti komisarja CBP John Sanders je v torek odstopil, ker ni dobil zahtevanih sredstev za pomoč migrantom. V predstavniškem domu kongresa je demokratska večina sprejela zakon, ki namenja 4,5 milijarde dolarjev (3,96 milijarde evrov) za opremo in storitve, da bi se olajšala humanitarna kriza na južni ameriški meji. Istega dne je republikanska večina v senatu sprejela nasprotni zakon, ki predvideva enako vsoto za okrepitev varnosti na meji, ne pa za potrebno infrastrukturo za sprejem migrantov. To je tudi zahteva predsednika Donalda Trumpa, ki se na tragedije in razmere na meji ne ozira oziroma zanje krivi demokrate. Bolj kot človekove pravice ga zanima ponovna izvolitev.