Stoletne obveznice
V obdobju izredno nizkih oziroma že kar negativnih obrestnih mer v območju evra se države zadolžujejo vse bolj dolgoročno. Tako je včeraj po poročanju Bloomberga izraelsko finančno ministrstvo objavilo, da so izdali 50-letno evrsko obveznico z 2-odstotno fiksno obrestno mero. Zaprtemu krogu investitorjev so prodali za 500 milijonov evrov obveznic. Naj spomnim, da izraelska država obstaja šele 70 let in da je bila njihova prejšnja najdaljša obveznica 30-letna. V začetku tedna je Avstrija razmišljala o izdaji 100-letne obveznice z 1,2-odstotno obrestno mero, pa je raje ponovno odprla 100-letno izdajo iz leta 2017 s kuponsko obrestno mero 2,1 odstotka. Dodatna izdaja je bila razgrabljena po ceni 154 odstotkov z vsega 1,17-odstotnim donosom do dospetja. Za 1,25-milijardno evrsko izdajo je prispelo za kar 5,3 milijarde evrov ponudb. Še lani so isto izdajo prodajali po 108 in 116 odstotkov. Videti je, da trg dolžniških instrumentov obupno išče pozitivne donose, pa četudi je treba vložiti denar v ročnost nekaj generacij. Pa še misel za špekulante: ob nizkem kuponu in dolgi ročnosti obveznice se izkaže reaktivnost njenega tečaja ob nihanju zahtevane donosnosti do dospetja. Ob malenkost višji inflaciji in spremembi obrestnih mer tečaji takšnih obveznic močno zanihajo. Mimogrede, v Sloveniji fizične osebe pri trgovanju z obveznicami niso obdavčene z davkom na kapitalski dobiček.
![Stoletne obveznice](/i/as/2019/06/27/1182679.jpg)