Kot prvo stavkovno zahtevo je sindikat izpostavil ugotavljanje odgovornosti nekaterih iz širšega vodstva Gorenja za slabe poslovne rezultate, druga se nanaša na preklic zmanjševanja števila zaposlenih iz poslovnih razlogov, s tretjo zahtevo pa od družbe zahteva dosledno spoštovanje zakonodaje ter veljavnih internih aktov in korektno sodelovanje v socialnem dialogu s sindikatom, je razvidno iz objave v internem glasilu Gorenja.
Po prepričanju uprave Gorenja, ki je od lani v lasti kitajskega koncerna Hisense, vodenje postopka določitve večjega števila presežnih delavcev, ki po njihovih zagotovilih poteka skladno z zakonodajo, ne pomeni kršitve ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz delovnega razmerja. »Morebitna stavka bi bila ob navedenih zahtevah tako nezakonita, posledično pa kot interesna stavka tudi ne bi bila plačana. Stavkajoči delavci za čas morebitne stavke torej ne bi dobili plačila,« je zapisala uprava Gorenja.
Navedli so tudi, da si vodstvo podjetja prizadeva postopek reorganizacije ves čas voditi na način, da bi kar največjemu številu sodelavcev zagotovili, da lahko ohranijo delo. Tako so spomnili, da so predvideno število 270 presežnih delavcev z uporabo mehkih metod zmanjšali na 104. Razkrili so še, da so s spodbudami za upokojevanje in sporazumnimi odhodi to številko vmes še zmanjšali, in sicer na okoli 80. Prav vsak od preostalih presežnih delavcev bo po zagotovilih uprave dobil tudi ponudbo za novo delo v proizvodnji. Pojasnili so še, da so v dosedanjem postopku reorganizacije ves čas dosledno upoštevali zakon in si prizadevali za socialni dialog. Po njihovih navedbah so ne le sindikat, temveč tudi svet delavcev, vključevali v vsa posvetovanja, a se ne en ne drug nista želela posvetovati o vsebinskih vprašanjih.
Po oceni uprave Gorenja ne sindikat ne svet delavcev nista nameravala konstruktivno sodelovati v postopku ugotavljanja presežnih delavcev ter se tako pogoditi za čim boljše pogoje za presežne delavce, temveč sta namerno zavlačevala postopek in onemogočala napredek, najprej z nerealnimi zahtevami po ugotavljanju odgovornosti oseb, ki jih nato nista želela imenovati. Zadnje posvetovanje o ukrepih za zmanjševanje števila presežnih delavcev ter o ukrepih za preprečitev ali omilitev posledic pa sta celo bojkotirala, so dodali. Glavni direktor Gorenja Liu Chao pa je ob napovedi, da si sindikat prizadeva zbrati podporo za interesno stavko, dejal, da verjame, da se njihovi zaposleni ne bodo pustili sprovocirati populističnim zahtevam, ki jim ne bodo prinesle prav nobene otipljive koristi in se bodo raje odločili za prihodnost.
Ob tem se je dotaknil tudi večkrat izrečenih zahtev po ugotavljanju odgovornosti nekaterih iz širšega vodstva Gorenja za nastale nezavidljive razmere v družbi. »Ne vidim namreč, kakšno korist bi lahko imelo nenehno trmasto in brezplodno vračanje v preteklost, s katero novi lastnik Gorenja nima nič. Kaj konkretno lahko sindikat s tem doseže? O tem, kakšno bo vodstvo, odloča lastnik in ga tudi ocenjuje, ne more pa o tem odločati sindikat. Bo zamenjava enega, treh ali štirih ljudi čez noč rešila vse težave in Gorenje naredila dobičkonosno?« se sprašuje Liu.
Po njegovih besedah verjetno bodo v bližnji prihodnosti zamenjali še več članov uprave, a na podlagi njihovih merljivih rezultatov in dosežkov, ne na podlagi izsiljevanja s stavko. V Gorenju nameravajo vzpostaviti transparentno okolje jasnih odgovornosti in merljivih dosežkov, kar nekaterim po Liujevem mnenju očitno zbuja nelagodje in poskušajo prihod novega lastnika izkoristiti za notranja obračunavanja, hkrati pa so preteklost, kakršnakoli je že bila, tudi sami aktivno soustvarjali. Takšno namerno netenje nemira in zbujanje nezaupanja lahko le škoduje stabilnosti družbe in to v ključnem trenutku, ko smo vsi skupaj z veliko truda in napora končno začeli obračati razmere na bolje, je še dejal Liu.
