Vreme je maja in junija vrtnarjem povzročalo kar nekaj preglavic. »Pri kapusnicah smo opazili, da cvetača zelo slabo dela rože, zelju nikakor ne uspe narediti glave. Čebulnice le rumenijo in ne debelijo čebule. Ko so se končali ledeni možje, smo pohiteli s plodovkami, a kaj, ko se šele zdaj prebujajo in začenjajo svoj razvoj,« razloži strokovnjak, agronom Vanes Husić.
Dodajanje kamninske moke
»Največje težave se pokažejo v težkih tleh, ker se voda močno veže na glinene delce in ostane zemlja še dolgo mokra. Pride do gnitja korenin, ki je posledica velike količine vode ali pa glivične okužbe. V tem primeru so potrebni okopavanje, odstranjevanje plevela okoli rastlin in pri menjavi vrtnin – rahljanje.« Ko pride čas, da določene vrtnine zamenjamo z zasaditvijo za poletje ali jesen, je gredica prazna. Takrat je idealna priložnost za rahljanje in dodajanje kamninske moke, ki naj vsebuje vulkanske minerale, bentonit in zeolit. Tako naredimo zemljo veliko bolj odcedno. Da je prišlo do zasičenja zemlje z vodo, nam najbolj jasno pokažejo alge, ki se izjemno namnožijo, prepoznamo pa jih po zelenem poprhu po zemlji ali rjavih sluzastih izrastkih iz zemlje. Za rastline ni nevarnosti, nam pa ta dogodek veliko pove o stanju in zbitosti same zemlje.
Bolezni na pohodu
Vreme je idealno za razvoj bolezni, temperature so od 20 do 25 stopinj Celzija, rastline pa so ves čas vlažne. Za mnoge bolezni namreč zadostuje že dovolj visoka stopnja zračne vlage. Tudi ko je ves dan vroče, ne smemo pozabiti, da je zjutraj rosa, ki je dovolj za razvoj bolezni. Osnova vsakega boja proti boleznim je pravilen, štirileten kolobar. V nasprotnem primeru bolezenske klice ostanejo v zemlji in naslednjo sezono ponovno okužijo rastlino. Če so rastline posajene na ustrezni sadilni razdalji, veter zapiha čez njih in jih hitro osuši. Rastlinjak, nadstrešek ali streha nad rastlinami močno zmanjša vpliv vlage in možnosti okužbe. »A vseeno to ni dovolj, da bi v vlažnem letu ustavili okužbe. Pomembna je preventiva, kar pomeni redno škropljenje z naravnimi sredstvi, kot je bio plantella natur, ki vsebuje njivsko preslico. Ta naravna sredstva učinkujejo tako, da debelijo celično steno rastlin in preprečijo vstop bolezni,« pove strokovnjak. A če povemo po domače – glivične bolezni pridejo v notranjost rastline tako, da vrtajo skozi celično steno. Če imajo dovolj dolg sveder in je celična stena tanka, rastlino okužijo. Če pa celično steno primerno odebelimo, je sveder prekratek in rastlina ostane zdrava. Veliko težavo predstavljajo mehanske poškodbe na rastlinah, saj so rane vstopna točka za bolezni. Rane povzročijo tudi žuželke, ki obgrizejo ali sesajo rastlinske organe. Zato je od vseh naravnih metod najučinkovitejše tedensko ali še pogostejše škropljenje s sredstvi, ki vsebujejo njivsko preslico, sojin lecitin, hitin…
Ustavljena rast
Nizke temperature pomenijo tudi počasno in slabotno rast večine vrtnin. Izjema so seveda solatnice, katerih prave sorte uspevajo tudi v hladnejšem delu leta. Z začetkom poletja, ko se je temperatura nenadno dvignila, so rastline začele svojo rast. »Je pa ta hitri prehod pomenil ponoven šok. Glede na leto za uspešno vzgojo vrtnin niso dovolj le hranila, temveč igrajo pomembno vlogo biostimulanti, med katere spadajo morske alge, huminske kisline, aminokisline in vitamini,« pove Husić, ki omeni, da je prav učinek biostimulantov pomemben za krepitev imunskega sistem in pospešitev njegovega odziva na šok, bodisi na napad bolezni, škodljivcev ali vpliva vremena. »Najbolje je kar tedensko dognojevati s tekočim organskim gnojilom, ki vsebuje vsa potrebna makro- in mikrohranila ter veliko različnih biostimulantov: aminokisline, vitamine in huminske kisline.« Če pa se leto prevesi v vroče poletne mesece, je zelo priporočljivo dognojevanje prek listov.
