Mnogi jadralni prijatelji ga ne bodo brali. Ne berejo več. Veter jih je odnesel tja nekam daleč, predaleč, da bi jim bile črke tega pisanja berljive. Izpuščam vsa njihova imena, tudi ime prijatelja, ki je bil še pred nekaj dnevi živ. Ne vem, če onim drugim, ki še berejo, lahko povem kaj takega, česar že sami ne bi vedeli. Morda prispevam k razmisleku o eni, vsaj po mojih izkušnjah, najlepših dejavnosti in njenih pasteh, ki nebeško lepoto lahko v trenutku spremenijo v njeno najtemnejšo nasprotje. Letenje vselej spremlja spev siren. Če se mu ubraniš tako kot Odisej, ostaneš živ. In če ne letiš v nevarnost tako kot Ikar, ohraniš krila in sebe. A pri vsej pozornosti moraš imeti tudi nekaj sreče. Čisto vse ni predvidljivo.
Dragan Petrovec, zunanji kolumnist - Dnevnik 2016 - portreti za komentarje in kolumne - kolumnisti - komentatorji - novinarji - novinarka - //FOTO: Tomaž Skale Tomaž Skale
Ob koncu osemdesetih let je slovensko jadralno padalstvo vzcvetelo. Nastajala so društva, klubi, prirejali so se tečaji, poslušali smo poglavja iz fizike, meteorolo...
Ko je treba človeka nagraditi za življenjsko delo, se podeljevalcem nagrade običajno zastavi vprašanje: v kolikšni meri lahko zaslužnim ustvarjalcem...