Oblikovanje je poseben jezik. Jezik, ki ga govorijo vsi, ki imajo vsaj kanček smisla za estetiko. Jaguar pa je dovolj tradicionalna znamka, da morajo pri oblikovanju njihovih štirikolesnikov celotno zgodbo vzeti smrtno resno. Na kolesa so namreč v preteklosti postavili dovolj avtomobilov, ki so dosegli status pravih legend, a z nekaj »suhimi oblikovalskimi leti« so v preteklosti zamajali tudi ta prestižni sloves. Vendar so se le spametovali in spet začeli oblikovati avtomobile, ki so nekaj več. Ki izražajo angleško prefinjenost in želijo biti malce arogantno več kot tekmeci.
Kdor torej nase prevzame to nalogo, mora vedeti, v kaj se spušča. Tisti, ki je prevzel štafetno palico glavnega oblikovalca Iana Calluma, pa je bil pri Jaguarju Julian Thomson. Pri čemer je moral biti seznam njegovih minulih dizajnov kakopak dovolj prepričljiv. Šolal se je na Royal College of Art in nato kot velik avtomobilski navdušenec začel sodelovati s Fordom, Lotusom, Volkswagnom, Audijem, Jaguarjem in Land Roverjem.
Uživa tudi v fotografiranju
K Jaguarju je sicer prišel že leta 2000, pred tem pa v svetu avtomobilizma pustil ogromen pečat z oblikovanjem lotusa elise. Podpisal se je tudi pod range roverja evoqua in številne sedanje Jaguarjeve avtomobile, saj je dolga leta tesno sodeloval z že omenjenim dosedanjim vodjo oblikovanja znamke Callumom. Sam pravi, da zelo uživa še v fotografiranju, oblikovanju posterjev, obožuje tudi starinske avtomobile. »Ko dobiš predse tak avtomobil in se poglobiš v njegove detajle, še bolj spoštuješ delo predhodnikov. Kakšna domišljija, kakšna drznost, ljubezen do podrobnosti. Neverjetno, kaj vse so si nekoč drznili postaviti na kolesa. Od takih se lahko ogromno naučim, vedno znova,« pravi Julian Thomson.
Ob vsem tako ni nenavadno, da je njegovo delo prežeto z veliko klasike in da navdih jemlje pri največjih. Še vedno se drži načela, ki ga je izrekel William Lyons, znan tudi kot »gospod Jaguar«, ki je leta 1922 soustanovil podjetje Swallow Sidecar Company, ki je po drugi svetovni vojni postalo Jaguar Cars. »Avtomobil je edini človekov izdelek, ki se bo najbolj približal živemu bitju,« je nekoč dejal. Njegov prvi avtomobil, ki ga je kupil, je bila alfa alfasud, a je z leti, tako pravi, zaradi rje dobesedno razpadla na kose. Zato si je omislil fiata 126, a tudi z njim ni imel sreče. Kmalu zatem se je usedel za krmilo fieste XR2. Oblikovna žilica mu ni dala miru, zato se je spet odločil za fiata, to pot 131 mirafiori, temu sta sledila fiat 124 spider in šele pozneje veliko bolj konvencionalen golf GTi. »Nikoli nisem želel britanskih avtomobilov, vedno italijanske. Preprosto obožujem fiate, bili so poceni v primerjavi z britanskimi, zato so tudi vsi moji znanci posegali po njih. Zanimivo, nikoli ni nihče od njih kupil forda caprija ali opla mante,« se prvih dni za volanom spominja Thomson.
Knjigo je dobil vsak božič
Od vseh štirikolesnikov pa mu je v mladosti najbolj prirasla k srcu miura, in sicer zaradi filma Italijanska misija. A zrasel je tudi ob literaturi, tako omenja knjigo Automobile Year, v kateri so bili zbrani letni pregledi avtošporta, konceptnih avtomobilov in študij. »To knjigo sem dobil za vsak božič in vse leto listal po njej. Stran za stranjo, zato ni bilo čudno, da mi je bil všeč tudi ford GT40. Da o reli avtomobilih niti ne govorim, hodil sem na relije in navijal za Hannuja Mikkolo. Ko sem bil star 17 let, pa sem dobil delo v Ferrarijevi servisni delavnici. Takrat se je moja oblikovalska pot zares začela,« še zaupa Thomson.
Do svojega ferrarija dina je prišel na nenavaden način. Kupil ga je od lorda Brocketa, zbiratelja ferrarijev, ki je moral zaradi finančne poneverbe v zapor. Poznal je njegovega brata, zato si je pogosto hodil ogledovat Brocketovo zbirko, tam pa se je spoprijateljil tudi z mehaniki. »Ko sem potem kupil dina, so mi ti mehaniki priskočili na pomoč in mi za zares razumen denar usposobili avtomobil. Še danes pomislim, kako malo sem plačal za ta izredni primerek. Toliko je takrat stal ford sierra XR 4x4. To bi bilo danes primerljivo s kakšnim mondeom. Dobil pa sem nezamenljiv del zgodovine oblikovanja avtomobilov,« se spominja leta 1985 in nakupa dina. Kot sam pravi, še danes skuša to dediščino vsaj pri oblikovanju novih avtomobilov ohraniti tudi za zanamce.
Lotus elise ima neke vrste retro dizajn, oblikovan pa je bil v času, ko to še ni bilo tako moderno. Toda vztrajal je pri svojem in si prislužil veliko pozornosti oblikovalske srenje. Zato je povsem logično, da še vedno vztraja pri filozofiji »živega avtomobila«, seveda trenutno z značilnim Jaguarjevim oblikovnim podpisom. R-coupe izpred 18 let je bil eden njegovih prvih samostojnejših jaguarjev, pa konceptni C-X75, iz katerega je nastal I-pace. Njegova prava zgodba pri Jaguarju pa se je komaj začela...
