Aprila letos je Sklad pruske kulturne dediščine kanclerko Angelo Merkel zaprosil, da eno izmed slik Emila Noldeja (1876–1956) posodi za berlinsko razstavo Emil Nolde, nemška legenda: umetnik med tretjim rajhom. Merklova jim je poslala obe in sporočila, da ju noče več nazaj.
Noldejeva nacistična preteklost ni bila neznanka, tudi razlogi zanjo ne. Nolde je bil vse do leta 1933 najbolj prodajan nemški slikar, nato pa se je leta 1937 znašel na seznamu avtorjev tako imenovane izrojene umetnosti, zato se je začel povezovati z nacisti. Leta 1943, sredi največjega nemškega klanja, je zapisal: »To strašno vojno, ki požira vse, je sprožila in financirala peščica nesramnih Judov, ki so se previdno skrivali za vladami in bankami, saj so zase in za svojo raso želeli vse, uničiti in poraziti pa so hoteli ne le nas, svoje sovražnike, ampak tudi svoje prijatelje in zaveznike.« In vendar ga je že pred Merklovo, ki je leta 2006 izjavila, da gre za njenega najljubšega slikarja, častil tudi socialdemokrat Helmut Schmit, ki je leta 1982 v svojem kabinetu organiziral manjšo razstavo njegovih del.
Poznavalci opozarjajo, da Noldejevo slikarstvo ni vsebovalo nikakršnih nacističnih motivov, slikal je krajine, tihožitja in podobne motive, zato je odločitev za navzočnost njegovih del ali proti njej dejansko politična.
Odločitev Angele Merkel so zdaj pozdravili predvsem nemški socialdemokrati, medtem ko je bilo iz vrst njene stranke slišati nasprotovanja. tlp
