Prvo lopato za izgradnjo Panamskega prekopa so zasadili že leta 1881, a so zaradi stečaja graditeljev, to je tistih istih Francozov, ki so pred tem izkopali povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem in so torej imeli vse potrebne izkušnje, dela za dalj časa obstala. Nekaj časa je celo kazalo, da do nadaljevanja gradnje ne bo nikoli prišlo, in trgovci ter ladjarji so razmišljali o izgradnji prekopa na ozemlju sosednje Nikaragve. Toda natančnejša študija nove lokacije je pokazala, da bi bila ta vendarle prezahtevna, zaradi česar je v začetku 20. stoletja dela v Panami od Francozov prevzela ameriška družba in jih leta 1914 tudi uspešno pripeljala do konca. Panamski prekop zaradi svoje posebnosti sodi med sedem tako imenovanih svetovnih čudes. O tem, kako zahtevna je bila gradnja obeh omenjenih prekopov, govorijo tudi podatki o številu umrlih graditeljev. Sueški prekop je terjal 125.000 življenj (v glavnem zaradi izbruha kolere), medtem ko je zaradi različnih delovnih nesreč med gradnjo Panamskega prekopa umrlo več kot 27.000 delavcev, od tega približno 22.000 med prvo fazo gradnje pod vodstvom Francozov. Otvoritev prekopa 14. avgusta 1914 ni bila deležna potrebne pozornosti, ker se je ravno v tistem času v Evropi razbesnela prva svetovna vojna.

Panamski prekop se – zgradi.

Nekaj dosedaj neverjetnega nameravajo izvesti Amerikani. Zgraditi hočejo panamski prekop, za katerega pripravljalna dela so pričeli Francozi 1. febr. 1881 ter jih v marcu 1899 ustavili, ko jim je znani švindel pogoltnil 1172 milijonov frankov. Ameriški kongres je minule dni dovolil 130 milijonov dolarjev za zgradbo prekopa ter 40 milijonov za nakup pravic in priprav od panamske kanalske družbe. Minulo nedeljo je predsednik Roosevelt podpisal dotični načrt, ki je postal sedaj zakon. S kakimi občutki sprejemajo pač Francozi to izredno novico, ki jih spominja na enega najbolj sramotnih dogodkov v zgodovini francoske republike? (…) Ponudila je vsled tega ameriški vladi vse pravice, vse dosedanje naprave in inventar za 40 milijonov dolarjev. Amerika je to ponudbo res sprejela in zgradba panamskega prekopa je sedaj zakonito določena. Amerika ga zgradi v lastni režiji.

Kajpada bodo konečni izdatki znatno prekoračili proračunano svoto, ker je posebno občutno pomanjkanje potrebne množine vode in je treba prodreti svet, ki leži 37 m nad morsko gladino. (…)

Novo podjetje je vsekako velikega svetovno gospodarskega pomena. Novi prekop, ki bo zvezal Atlantiško morje s tihim oceanom, bo za celih 9527 km skrajšal pot iz Liverpoola v San Francisko.

Slovenec, 4. julija 1902

Panamski prekop v nevarnosti.

V New-York prihajajo zelo vznemirljiva poročila o nadaljnih delih panamskega prekopa. Boje se, da so, ko so kopali, zadeli na neki ugasli ognjenik, ki grozi uničiti vse nadaljnje delo. Prestrašeni delavci so opazili, da se dviga moder dim. Vročina je tako huda, da gori papir in les v bližini ugaslega ognjenika. Preiskali so geologično zemljo.

Straža, 29. marca 1912

Panamski prekop.

NEW YORK 20. (Kor.) Kakor se poroča iz Paname, so tamkajšnje kanalske oblasti, južno od Miraflores, predrle nasip in spustile vodo Tihega morja v prekop.

Edinost, 21. maja 1913

Panamski kanal v nevarnosti.

Iz Novega Jorka poročajo: Navzlic vsem nasprotnim zatrjevanjem je zgradba Panamskega kanala vendarle resno ogrožena. Poročila, da se podira zemlja, se množe od dne do dne. V zadnjem času je zdrknilo več nego pol milijona kubičnih metrov zemlje v kanal. Otvoritev kanala se bo najbrže še za nadaljnih šest mesecev zakasnila.

Narodni list, 5. junija 1913

Panama.

Ta beseda, ki se sedaj zopet mnogokrat rabi in ki je bila osobito v veljavi v zadnjem procesu ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa proti Zoltan Desyju, izvira iz Francije. Rabili so jo za polom podjetja, ki je gradilo panamski prekop v Ameriki. Podjetje je ustanovil Ferdinand pl. Lesseps in naloga tega podjetja je bila, da zgradi prekop, ki bi vezal Atlantski ocean s Tihim oceanom ter bi tako delil Ameriko v dva dela. Polom tega podjetja je bil leta 1888 in ni imel za posledico samo izgube 1500 milijonov frankov za akcijonarje družbe, nego tudi političen škandal. Izvedelo se je namreč, da se je pustila republikanska stranka z ministri in poslanci vred podkupiti od panamske družbe. 510 poslancev zbornice, med njimi šest ministrov, je bilo obdolženih, da so si pustili izplačati dva do tri milijone frankov. Vrh tega je družba podkupila različne časopise, banke in privatne osebe. Najprej so zaprli ravnatelje družbe (med njimi tudi Ferdinanda Lessepsa in slovečega Eiffla, zgraditelja znanega orjaškega stolpa v Parizu) in obsodili so jih radi bankrota na težke zaporne kazni. Pozneje so jih pa obtožili tudi še radi podkupljivosti in je dobil Karl pl. Lesseps, sin Ferdinanda pl. Lessepsa, eno leto in bivši minister Baihaut, ki je priznal, da je vzel 750.000 frankov, na pet let zapora. Od onih, ki so faktično podkupovali, je izvršil baron Reinach samomor, glavna krivca Herz in Arton pa sta pobegnila. Nato so se ustavile nadaljne obtožbe. (…)

Sava, 7. junija 1913

Panamski kanal otvorjen.

Panama, 15. avg. – V kanalskem pasu danes slovesno obhajajo otvoritev kanala; vendar je svečanost le krajevna, in upanje, da bo otvoritev mednaroden dogodek, je šlo po vodi.

Parnik »Ancon«, pripadajoč vojnemu departmentu Združenih Držav, je doletela čast, da je smel prepluti kanal kot prva ladja. Nadalje je bila Panamska železnica prepuščena v najem za newyork-colonsko trgovino.

»Ancon« je prevozil kanal od Atlantskega do Pacifiškega morja v 11 urah.

Amerikanski Slovenec, 18. avgusta 1914

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib