V znamenju centralnih bank

Teden je minil v znamenju lepe rasti delniških indeksov, za katere sta najbolj zaslužni evropska in ameriška centralna banka, ki sta napovedali spremembo v monetarni politiki. Najprej je v torek predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi na letnem forumu ECB v Sintri na Portugalskem napovedal nov stimulus za evropsko gospodarstvo. Možni ukrepi so še dodatno znižanje obrestne mere in tudi nov krog odkupovanja obveznic, če se obeti za gospodarsko rast ne izboljšajo. Nekateri prve ukrepe v smislu nižanja obrestnih mer pričakujejo že na naslednjem zasedanju ECB, ki bo 25. julija. V sredo je potekalo še zasedanje ameriške centralne banke FED. Predsednik FED Jerome Powell je odprl vrata znižanju ključne obrestne mere, kar pomeni obrat v monetarni politiki FED. Poudaril je, da je glavni razlog za obrat negotovost, predvsem zaradi trgovinskih vojn, ki se jih gre predsednik Trump, in potencialnega negativnega vpliva, ki ga imajo trgovinski spori na ameriško in tudi na druga gospodarstva. Ameriška banka Goldman Sachs po novem pričakuje, da bo FED znižal ključno obrestno mero prvič že julija, in sicer za 0,25 odstotne točke in nato za dodatnih 0,25 odstotne točke še septembra. Po koncu zasedanja so delniški indeksi pridobili, donosnost 10-letne ameriške državne obveznice pa je padla pod dva odstotka.