Obvezniški trgi napovedujejo recesijo, a delniški rastejo

Borzni indeksi imajo za sabo najboljše prvo četrtletje od leta 1998. Indeks S&P 500 je v prvem četrtletju pridobil 13,1 odstotka, Dow Jones 11,2 odstotka, Nasdaq 100 pa je višji za 16,5 odstotka. Višje kot na začetku leta so tudi cene obveznic, kar pomeni, da so donosi obveznic nižji. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je tako ob koncu prvega četrtletja zanašala 2,41 odstotka, medtem ko je na začetku leta znašala 2,69 odstotka. Približno enaka kot donosnost 10-letne je bila ob koncu prvega četrtletja tudi donosnost 3-mesečne obveznice. Gre torej za ravno ali celo inverzno krivuljo donosnosti, ko so donosnosti kratkoročnih in dolgoročnih obveznic enake oziroma so donosi kratkoročnih obveznic višji kot donosi dolgoročnih, kar je praviloma opozorilni znak za gospodarstvo. Ravne oziroma inverzne krivulje donosnosti so v preteklosti namreč večkrat pravilno napovedovale recesijo. Gospodarska rast v ZDA se sicer upočasnjuje, a gospodarstvo v ZDA še zmeraj raste in je precej robustnejše kot druga svetovna gospodarstva. To bodo danes verjetno potrdili tudi objavljeni podatki z ameriškega trga dela. Ekonomisti pričakujejo, da so v ZDA marca ustvarili 180.000 novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa da ostaja pri nizkih 3,8 odstotka. Imamo torej zanimivo situacijo, ko obvezniški trgi napovedujejo recesijo, medtem ko delniški trgi rastejo. Borzni indeksi tudi ob začetku drugega letošnjega četrtletja nadaljujejo z rastjo in so v prvih treh dneh drugega četrtletja še dodatno pridobili. Rast delnic poganjata predvsem spremenjena politika ameriške centralne banke, ki letos ne bo več dvigovala obrestnih mer in je najverjetneje že končala cikel višanja obrestnih mer, in pa optimizem glede zaključka trgovinskih pogajanj med Kitajsko in ZDA in s tem konca trgovinske vojne. Tudi evropski indeksi imajo za sabo dobro četrtletje. Indeks Eurostoxx 50 je v prvem letošnjem četrtletju pridobil 11,67 odstotka in nemški DAX 9,16 odstotka. Makroekonomski kazalci v Evropi ne kažejo tako dobre slike kot v ZDA. Gospodarska rast je nizka, v največjem in najpomembnejšem evropskem gospodarstvu Nemčiji je v zadnjih lanskih četrtletjih sploh ni bilo, industrijska proizvodnja upada, objavljeni proizvodni PMI-kazalniki so najnižje v zadnjih letih in v recesijskih območjih. Evropska centralna banka (ECB) je tako odstopila od namere, da bi letos prvič dvignila obrestno mero, s ciljem spodbuditi gospodarsko rast pa napovedala nov krog poceni posojil poslovnim bankam, kar je ukrep, ki so ga nazadnje uporabili med evrsko krizo. Nad Evropo visi še negotovost glede brexita, kjer vlada popolna zmešnjava in je nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo. Zanimivo je, da so borze vse dogajanje okoli brexita doslej ignorirale. Vprašanje je, ali bo tako tudi v primeru, da res pride do trdega brexita.