Na področju kulture je med osrednjimi cilji mandata tudi izboljšanje položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, kar naj bi ministrstvo za kulturo med drugim doseglo s povišanjem sredstev ter uvedbo posebne proračunske postavke v okviru ministrstva, z ukinitvijo cenzusa za samozaposlene ter prenovo razpisnih postopkov in meril. A se v tem pogledu za zdaj ni zgodilo skoraj nič.
»Pozorno spremljamo dogajanje na področju nevladnega sektorja, toda po enem letu od volitev se stvari niso premaknile nikamor,« pravi predsednica društva Asociacija Inga Remeta. Predstavniki omenjene mreže nevladnih organizacij na področju kulture so se večkrat sestali tako s prejšnjim kot s sedanjim ministrom za kulturo in opomnili na najhujše težave, v zadnjem mesecu pa so na ministrstvo naslovili tudi več dopisov, na katere niso dobili nobenih konkretnih odgovorov. Zato imajo občutek, da se ministrstvo na pobude ne odziva.
Brez konkretnih ukrepov
Začetek mandata je sicer zaznamovalo nekaj kozmetičnih izboljšav, na primer popravki pravilnika o strokovnih komisijah in simbolični dvig nadomestila za bolniško odsotnost (za en evro na dan), toda s konkretnejšimi ukrepi so na ministrstvu (kot so pojasnjevali lani) čakali na rebalans proračuna. Ta pa ni prinesel sprememb, le nekaj nove slabe volje. »Ni jasno, kako so se ta sredstva delila, zakaj so bila nekatera področja izpuščena in kako bo rebalans vplival na enoletne projektne razpise,« pojasnjuje Remetova. Zato so pred dobrim mesecem ministrstvo zaprosili za pojasnila, toda iz odgovora (sicer edinega, ki so ga prejeli na svoje številne poizvedbe) ni bilo razvidno, kakšna je bila metodologija razdeljevanja sredstev med področji in znotraj njih.
Velika težava ostajajo razpisi, na katerih izvedbo in izide je v zadnjih letih ogromno pritožb. Koalicijska pogodba predvideva »prenovo oziroma debirokratizacijo razpisnih postopkov«, ki sta po mnenju predstavnikov nevladnih organizacij nujni tudi zato, ker so posamezna določila razpisov ne le problematična, ampak očitno tudi nezakonita, kot je mogoče sklepati iz izgubljenih tožb ministrstva na upravnem sodišču. »Na večino nepravilnosti smo ministrstvo v preteklih letih že večkrat opozorili, vendar se razpisne napake ter nezakonitosti še kar ponavljajo,« pove Remetova. »In čeprav je že junij, še vedno niso izdane vse odločbe iz enoletnega projektnega razpisa, nekateri prijavitelji, ki so bili na razpisu uspešni, pa še vedno čakajo na podpis pogodb, kar lahko razumemo le kot izraz nepoznavanja ter nerazumevanja produkcijske dinamike.« Pozni rezultati razpisa ter zamujanje odločb in pogodb otežujejo dogovore s prizorišči in sodelujočimi, zato so ministrstvo za kulturo pozvali, naj se rok izvedbe projektov podaljša vsaj do junija prihodnje leto.
Molk namesto pojasnil
Konec maja pa so se na ministrstvo obrnili v zvezi z napovedanim povečanjem sredstev za nevladne organizacije in samozaposlene – skladno s koalicijsko pogodbo naj bi namreč do leta 2020 na ministrstvu vzpostavili »samostojno proračunsko postavko za področje nevladnih organizacij ter samozaposlenih v kulturi«, pri čemer naj bi se tem namenjena sredstva podvojila. Odziva še ni bilo.
Po podatkih krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS je ministrstvo v letu 2017 za nevladne organizacije namenilo dobrih 6,2 milijona evrov, kar je precej manj kot leta 2014, ko je ta znesek znašal skoraj 8,5 milijona evrov. »Vseeno pa to pomeni, da bi morala obljubljena samostojna proračunska postavka za poklicne nevladne organizacije v kulturi v proračunu za leto 2020 znašati vsaj dvanajst milijonov evrov, k temu pa je nujno dodati vsaj še sredstva za izboljšanje socialnega položaja in vsebinske projekte samozaposlenih v kulturi.«
Pozaba intermedijske umetnosti
Minuli teden pa so na ministra Zorana Pozniča javno pismo naslovili tudi producenti intermedijske umetnosti; podpisalo ga je več kot dvajset organizacij s tega sicer zelo živahnega področja, ki pa se je zaradi krčenja sredstev in razpisnih omejitev znašlo pred zlomom. »Želimo si pojasnil, zakaj je bilo v rebalansu to področje popolnoma izpuščeno, saj ni prejelo niti enega dodatnega evra,« poudari Uroš Veber, producent Zavoda Atol. »Že tako so se razpoložljiva sredstva na enoletnih projektnih razpisih v zadnjih desetih letih zmanjšala skorajda za polovico, programsko pa so podprte le štiri organizacije.«
Zanima jih tudi, zakaj je področje ostalo brez skrbnika na ministrstvu in kdaj ga bo spet dobilo. Tudi na to odgovora še ni bilo.
