Da imata zakonca Janez in Barbka Mehle Mihovec občutek za estetiko, pokažejo že družinski prostori hiše, ki jih krasijo bonsaji in druga miniaturna drevesa. »Rad rišem, izdelujem modele letal, plovil, prosti čas, kar ga dopuščata služba in delo okoli hiše, pa z ženo izkoristiva za obisk planin. Sem član ALC Lesce in letim s klubskimi jadralnimi letali,« pove nasmejani Janez, ki mimo pergole, po kateri se vzpenja cvetoča in dišeča vrtnica, povabi na vrt.
Brez pomoči profesionalnega vrtnarja
Vrt sta si zakonca uredila sama brez pomoči profesionalnega vrtnarja ali krajinskega arhitekta. »V knjižnici sva si sposodila knjigo Vodni vrt, redno spremljam tudi članke in nasvete v reviji Moj mali svet,« pove Mihovec, tudi sam občasno sodelavec omenjene revije. »Veliko sem se v vseh teh petnajstih letih, odkar smo vseljeni v hišo, naučil sam. Tudi na napakah, ki jih tu pa tam še naredim.« Prvo čustveno katastrofo je sogovornik doživel na začetku svoje vrtnarske kariere. »V enem od večjih centrov sem kupil hibiskus in ga čez dan, do konca službe, pustil v avtu. Sadika se je v avtu na soncu skuhala,« pove in pokaže na ogromne lonce zdravih močnih hibiskusov. »Vsaka šola nekaj stane. Zdaj se niti ne spomnim več, kateri je bil prvi. Vsi so kloni, ki sem jih tako kot bršljanke, kraljice slovenskih balkonov in okenskih polic, vzgojil sam.«
Dela z ribnikom ni veliko
Vrt na sredi krasi ravno prav velik ribnik. Med lokvanji različnih barv plavajo zlate ribice. Njihovega točnega števila gostitelja ne vesta. Ob robu ribnika sta posadila bele kale ali škrniclje. Dela z ribnikom, kot pravita, praktično ni. »Enkrat na leto ga je treba očistiti,« pove Barbka Mehle Mihovec, »a treba je ujeti pravi trenutek. Največji problem so lahko alge, ki se ob ugodnih razmerah hitro razmnožijo. Takrat postane voda tako gosta, da metla v vodi stoji pokonci.« Zato so se v vseh teh letih naučili najti tisti pravi čas, ko enkrat na leto ribnik očistijo. S plastičnimi posodami spraznijo mulj z dna in ga raztrosijo pod živo mejo. Lokvanje, ki so pod vodo v košarah, po potrebi redčijo, tako kot kale ob robu. »Večina ljudi misli, da so vodne rastline nežna bitja. Vendar v vodi, če ti uidejo iz košar, hitro podivjajo,« povesta in razložita, da sta vodne rastline razporedila po terasah. »Ko vidiš, da se je rastlina razširila, jo enostavno vzameš iz vode, prepoloviš. Polovico vrneš v vodo, drugo daš na kompostnik.« Sicer pa je življenje ob ribniku zelo živahno. Redni gostje so kačji pastirji, večerni spokoj prekine glasno regljanje žab, obiskala jih je tudi čaplja, ki si je postregla z nekaj ribicami.
Ker poleti vodni vrt ne zahteva pozornosti, jo zato toliko več pozimi. »Vodna gladina čez zimo zamrzne. Zato vsako jutro, običajno pred službo kar v pižami in s krampom v roki, naredim dovolj veliko luknjo, da dobijo procesi, ki se v ribniku dogajajo tudi v zimskih mesecih, dovolj kisika,« pove Janez.
Senco delajo tudi sadna drevesa
Parcela s hišo in vrtom je ograjena z živo mejo. Družina Mihovec se je odločila za cipresovke, za črni klek. Vzdrževanje ni zahtevno, enkrat na dve leti je treba drevesa postriči. »Nikoli jih ne puščamo, da bi se drevesa razrasla v širino. Rastlina je od zunaj lepo zelena, ko jo z žago oziroma škarjami postrižeš, pa ti ostanejo samo še rjave veje,« povesta. Čeprav nimata veliko travnate površine – na njej je nekaj zelenih otočkov, ki jih krasijo rumeni blatnik, iris, pušpan, vijolice, zvončki, trobentice, ivanjščice, majhni nageljni in še bi lahko naštevali – je treba redno poprijeti za kosilnico. »Tudi nitko in škarje potrebujem, da uredim robove,« pove Janez in prizna, da se je maja letos velikokrat sprehodil s kosilnico v roki. »Navadno kosim na dva tedna, prejšnji mesec sem vsak teden,« pove in opomni, da v času vročinskega vala s košnjo počaka. »Takrat nimaš kaj kositi, saj lahko narediš s tem več škode kot koristi.«
Senco v poletnih mesecih dajejo jabolka, hruške, češnja. Nekaj je tudi grmovnic, ameriške borovnice in ribez pozobajo sami, preden se v vrt naselijo kosi in druge ptice. »Slednje so v vrtu dobrodošle, saj imamo na drevesih dve ptičji hišici. In mačka, na katerega smo še posebno pozorni takrat, ko mladi ptički zapuščajo gnezdo,« povesta, Barbka omeni tudi ježa, ki jih v večernih urah redno obišče, čez dan pa si poišče zavetje v grmovju, tudi pod vejami nizkega javorja. Teh je v vrtu kar nekaj. Kot vrtnic, ki so v Medvode prišle vsaka s svojo zgodbo. »Najpogosteje kot darilo sorodnikov,« povesta.
Prihaja čas dopustov
Največja skrb vrtnarja v poletnih mesecih je nega v času dopusta. Pri družini Mihovec je vsako leto lažje, saj sta sinova že odrasla. »Ko smo na dopust še hodili skupaj, smo pred tem vrt popolnoma uredili. Po vrnitvi nas je seveda čakala prava džungla,« pravi Barbka, ki doda, da so za pomoč prosili le za zalivanje balkonskega cvetja.
Na skromnih 28 kvadratnih metrih si je družina uredila tudi zelenjavni vrt. Letos so na manjšem delu prvič imeli tudi toplo gredo. »Eksperiment se je obrestoval, saj že dober mesec dni jemo svojo solato,« v smehu pove sogovornica. Na gredicah je mogoče najti med drugim tudi krompir, peteršilj in korenje, na lesene palice bodo kmalu navezali fižol. »Paradižnik gojimo v loncih na terasi. To se je izkazalo za najboljšo rešitev pred različnimi boleznimi,« prizna in pokaže še na lonec limonovca, ki bo tudi letos očitno bogato rodil. Kot je bogata glicinija, ki se vzpenja po hiši in zahteva precej pozornosti. »Redno trgamo divjake,« razlagata, ko med pogovorom in sprehodom po vrtu stalno nekaj trgata, pobirata. »Dela nikoli ne zmanjka. Če si dosleden in vsak dan nameniš vrtu 15 minut svojega časa, jaz vzamem to kot sprostitev po službi, potem je ta vedno urejen,« sklenemo pogovor, medtem pa med zakoncema že steče pogovor, kdo je na vrsti, da v večernih urah poprime za vodno cev in zalije vrt.
