Polži so ena največjih in najbolj trpežnih nadlog, ki lahko prizadenejo vrtičkarje. Čeprav se ne strinja, da so polži najpomembnejši škodljivci v našem vrtu, doc. dr. Žiga Laznik s katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo na ljubljanski biotehniški fakulteti potrdi, da lahko ob prerazmnožitvi polži povzročijo občutno škodo na gojenih rastlinah. »Na njihovo številnost najbolj vplivajo ugodne vremenske razmere, njihovo prisotnost na vrtu pa najlažje opazimo po sluzi, ki jo pustijo za sabo, in seveda tipičnih poškodbah na rastlinah, ki nastanejo zaradi objedanja,« pove Laznik.
Vlaga ključnega pomena za polže
Letošnje vremenske razmere v povezavi z dokaj milo zimo so povzročile, da je polžev relativno veliko. Za lazarje (za večino laičnih poznavalcev so to rdeči polži brez hišice), ki sodijo med gospodarsko najpomembnejše škodljive vrste polžev pri nas, je značilno, da prezimijo v obliki jajčec, ki jih odrasli polži v zemljo odložijo jeseni. »Letošnja zima ni bila pretirano hladna in posledično je prezimilo več polžjih jajčec, kot bi jih, če bi bila zima hladna. Letošnja pomlad, predvsem mesec maj, nas je »obdarila« z veliko količino dežja, ki je za preživetje in dejavnost polžev ključnega pomena,« razloži Laznik.
Že nekaj polžev lahko uniči pridelek
Laično ali po domače polže razdelimo v tiste s hišico in tiste brez. Polže, ki lahko ob velikem številu pri nas povzročijo občutno gospodarsko škodo na gojenih rastlinah, uvrščamo v tri družine: lazarji (Arionidae), slinarji (Limacidae) in veliki polži (Helicidae). »Za lazarje in slinarje velja, da so to polži brez hišice in povzročijo znatno večjo škodo na rastlinah v primerjavi s polži, ki imajo hišico. Že nekaj polžev na kvadratni meter lahko povsem uniči pridelek,« pove sogovornik, ki pripomni, da lazarji spadajo med pljučarje in vsejede, ki se hranijo z marsičim. Pasejo se na razpadajočih zelenih delih rastline in na rastočih organizmih, kot so glive, alge, mah, šotišče in lišaji. Njihova osnovna hrana so gojene in divje rastoče rastline. Najraje se hranijo z novo rastočimi rastlinami (s kaljenimi semeni, sadikami, listi, vejicami, koreninami, sadjem…) in pogosto povzročajo poškodbe na posevkih, zlasti na mladih, komaj posajenih rastlinah. »Opravljen je bil poskus, v katerem so opazovali, s katerimi rastlinami se lazarji najraje prehranjujejo. Največ poškodb je bilo na zeleni solati, zelju, korenju, rdeči pesi, redkvici, peteršilju in fižolu, medtem ko je bilo na sončnici, detelji in krompirju poškodb najmanj. Škoda je bila tudi na okrasnih rastlinah, zeliščih in jagodah,« pove sogovornik s katedre, na kateri izvajajo poskus s polži.
Čeprav drži, da polži za pridelovalce rastlin predstavljajo škodljiv organizem, ki povzroča škodo na gojenih rastlinah, se je treba zavedati, da so polži pomemben člen v prehranjevalni verigi drugih organizmov. »Sam se nagibam k temu, da z različnimi ukrepi predvsem vplivamo na zmanjšanje njihovega števila. Strokovno temu rečemo, da je številnost polžev pod pragom gospodarske škode,« pove Laznik.
Polžji sovražniki tudi race
Med naravne sovražnike polžev uvrščamo race. Za najuspešnejše so se izkazale pekinška, indijska ali domača raca. »Poskrbeti moramo, da imajo na voljo dovolj vode, saj imajo polži slinasto telo in bi zaradi tega lahko škodljivo vplivali na prebavni trakt živali. Pomagajo nam lahko tudi domače kokoši, ki se hranijo z jajčeci, ki jih polži izležejo v zemljo,« pove Laznik. Kot eden uspešnih načinov biotičnega zatiranja polžev se je v tujini že izkazala uporaba parazitske ogorčice Phasmarhabditis hermaphrodita (Schneider). »Pripravek je patentiran pod uradnim imenom Nemaslug®. Parazitske ogorčice polžev trenutno prodajajo v 14 evropskih državah. V Sloveniji parazitskih ogorčic polžev za te namene še nismo uporabljali in proučevali, saj je omenjena vrsta še vedno na seznamu tako imenovanih tujerodnih organizmov,« še pove. Pripomni: »Raziskave o zastopanosti parazitskih ogorčic polžev v Sloveniji izvajamo na oddelku agronomije na biotehniški fakulteti v Ljubljani.«
Poleg stroškov pomembna okoljska neoporečnost
Pri odločanju o izbiri načina zatiranja polžev je poleg stroškov zatiranja pomembna tudi njegova okoljska neoporečnost. »Včasih se polžev uspešno lahko obvarujemo že s pravilno obdelavo tal, kolobarjenjem, pravočasno in kakovostno setvijo ipd. Lahko si pomagamo z različnimi biotičnimi varstvenimi ukrepi, če pa vse našteto ne pomaga, nam ostanejo kemični načini zatiranja. Zaradi jesenskega odlaganja jajčec je zelo priporočljivo zatirati polže tudi jeseni, ker tako zmanjšamo njihovo spomladansko populacijo,« pove, a pripomni, da žal v jesenskem času ljudje na polže pogosto pozabijo, saj se ti zaradi nižjih temperatur poskrijejo v svoja skrivališča in so zato slabše opazni.
Razvoj in industrializacija sta pripomogla k proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev. Z njimi si pomagamo, da pridelamo kakovostne in količinsko zadovoljive pridelke. »Trenutno so sredstva cenovno dostopna, njihova uporaba je enostavna. Skupino FFS, namenjeno zatiranju lazarjev, imenujemo limacidi. Limacidni pripravki, ki se jih uporablja v varstvu rastlin, vsebujejo metaldehid in železov (III) fosfat. Metaldehid je strupen tudi za neciljne organizme. V ekološkem kmetijstvu je možno uporabljati pripravke z aktivno snovjo železov (III) fosfat, ki pa je žal manj učinkovita,« pove sogovornik, ki izmed okoljsko sprejemljivih snovi omeni lesni pepel (hrast), ki ga posujemo okoli rastlin. »Prav tako velja preizkusiti tudi apno. Ob stiku z omenjenima snovema se polž začne sluziti, kar ga odvrne od prečkanja tovrstne ovire.«
Morda kot zanimivost še omenimo, da je na trgu kup dragih kozmetičnih preparatov, ki bazirajo na polžji slini. »Med potovanjem po Aziji sem zasledil tako imenovane polžje kozmetične salone, kjer si stranka na obraz namesti polža, katerega sluz blagodejno vpliva na kožo. V polžji sluzi so namreč različne snovi, kot so hialuronska kislina, elastin, kolagen, ki vplivajo na lepši videz kože,« omeni morda pri nas še ne izkoriščeno tržno nišo Žiga Laznik.
