Pred dnevi je komunikator stranke Socialni demokrati Denis Sarkić na svojem profilu na instagramu objavil fotografijo števca na avtomobilu, ki je kazal nekaj več kot dvesto kilometrov na uro. Zraven je v angleščini pripisal: Ko ni prometa, samo vozi. Iz vsebine ključnikov je bilo mogoče razbrati tudi, da je fotografija nastala med vožnjo po Dalmaciji. Fotografijo naj bi Sarkić objavil v poznih nočnih urah (čeprav je iz nje razvidno, da je nastala v dnevnem času), jo je pa tudi kmalu umaknil.
Opravičilo in opomin
Neuradno je bilo mogoče slišati razlago, da naj bi šlo za Sarkićevo provokacijo nekaterih sledilcev s staro fotografijo iz Nemčije, vendar v vodstvu stranke pravijo, da ne vedo, kje in kdaj je fotografija nastala: »Fotografija je bila objavljena na osebnem instagram profilu Denisa Sarkića, sicer komunikatorja SD, v času njegovega dopusta in ne med delovnim časom. Z drugimi okoliščinami nastanka fotografije v SD nismo seznanjeni. Vodstvo SD ne podpira takega načina vožnje, prav tako ne odobrava takšnih objav, zato je komunikatorju stranke izreklo opomin in od njega zahtevalo, da vselej vozi po predpisih, tudi zunaj delovnega časa. Varnost na cestah se lahko krepi le tako, da ljudje spoštujejo pravila in vozijo zmerno,« so nam nam na naše poizvedovanje odgovorili v stranki Socialni demokrati.
Pojasnili so nam še, da je Denis Sarkić priznal, da je storil napako, objavo fotografije iskreno obžaloval in se opravičil. »Za Socialne demokrate varnost v prometu ni samo stvar posameznika, ampak naša skupna odgovornost. Cestnoprometne predpise je, tako kot seveda tudi vse druge predpise, treba spoštovati, v prometu pa ravnati odgovorno tako do sebe kot do drugih udeležencev,« so se v stranki distancirali od njegovega ravnanja.
Najpogostejši vzrok tragedij
Ravno v teh dneh (do 23. junija) v Sloveniji poteka nacionalna preventivna akcija Hitrost, v sklopu katere policija izvaja poostrene nadzore hitrosti, Agencija za varnost prometa pa avtošole poziva, naj pri usposabljanju kandidatov namenijo poseben poudarek ozaveščanju glede problematike hitrosti. Prehitra vožnja je namreč najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami; podobno problematična je tudi vožnja pod vplivom alkohola. Lani je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah umrlo 37 od vseh 91 smrtno ponesrečenih. Ta podatek sicer pomeni 20-odstotno izboljšanje glede na leto 2017, vendar pa se tovrstni pozitivni trendi v prometu lahko tudi hitro obrnejo. Letos je denimo do konca maja zaradi prevelike hitrosti umrlo že 19 ljudi, lani v enakem obdobju pa 15.
Pri Agenciji za varnost prometa pravijo, da se je v zadnjih desetih letih promet najbolj umiril na regionalnih cestah zunaj naselja, kjer so zaznali največje znižanje povprečnih hitrosti. V naseljih povprečne hitrosti še vedno ostajajo nad omejitvami.
