Ne, ne bomo posplošili in zapisali, da so omenjeno ranljivost kolesarji začeli izkoriščati kar vsepovprek in vsi po vrsti. Se je pa v najboljšem primeru dejansko težko znebiti občutka, da jih je vse več takšnih, ki svojo šibkost izkoriščajo čez mero in se vseskozi zanašajo na to, da bodo »močnejši« udeleženci že »poskrbeli« za njih in njihovo varnost. Da jim bo voznik avtomobila že odstopil prednost, čeprav po predpisih te nimajo, da bo že zavrl, čeprav so sami storili prekršek in, denimo, zapeljali skozi rdečo luč. Ravno prečkanju pri rdeči luči na semaforju smo oni dan v enem izmed ljubljanskih križišč namenili četrt ure svojega časa in hitro prišli do sklepa, da je število prekrškov vožnje skozi križišče pri rdeči luči pri kolesarjih (da pešcev niti ne omenjamo) konkretno višje kot pri avtomobilistih, pri čemer je kolesarjev hkrati konkretno manj. Skratka, njihovega zanašanja na reakcije voznikov avtomobilov, v smislu »me bo že videl«, je tako ali drugače odločno preveč.
A pri tem se vse skupaj še zdaleč ne konča. Poleg neupoštevanja prometne signalizacije, ki je pač za zunanjega opazovalca najhitreje in najpogosteje viden »kolesarski prekršek«, so med drugimi tudi policisti med opravljanjem nadzora izpostavili nepravilno stran ali smer vožnje, vožnjo pod vplivom alkohola, uporabo telefona med vožnjo, neuporabo luči in neustrezno opremljenost kolesa. Skratka, manjka le še prehitra vožnja, ki je kolesarji iz povsem logičnih razlogov niso zmožni, pa bi bilo domala vse povsem enako kot pri avtomobilistih. In če vse skupaj podkrepimo s konkretno številko, ki pravi, da so policisti samo lani ugotovili kar 4365 kolesarskih kršitev cestnoprometnih predpisov, je jasno, da kolesarji niso zgolj žrtve, za kakršne se številni v odnosu do »grdih« avtomobilistov radi pokažejo, temveč se jih veliko tudi samih v prometu ne obnaša tako, kot bi se morali. O čemer bi veliko znali povedati tudi nekateri v odnosu do njih še šibkejši udeleženci v prometu, pešci, saj se veliko kolesarjev do njih obnaša natanko tako, kakor sami ne želijo, da bi se avtomobilisti do njih.
Pa naj vse skupaj nikakor ne izpade kot napad na kolesarje. Ne, dolžnost vseh »močnejših« udeležencev je, da smo na njih, iz znanih razlogov, še posebno pozorni, četudi to pomeni, da jim kdaj odstopimo prednost, ko je dejansko nimajo. A je vseeno prav poudariti tudi, da imajo sami kot udeleženci v cestnem prometu nekatere obveznosti in dolžnosti, na katere radi kar malo pozabijo. In očitno je takšnih že veliko, toliko, da smo že lahko začeli zaznavati celo mnenja, da se kolesarji ne znajo obnašati. Torej, znova sicer povsem napačno in neprimerno posploševanje. Ki pa da misliti…
