To je dobro, predvsem zato, kar je poudaril tudi župan italijanske Gorice Rodolfo Ziberna, ker onesnaževanje ne pozna administrativne meje med Goricama. Gre namreč, geografsko gledano, za eno samo mesto. Prav ta značilnost je lahko velika prednost za to regijo. S tem se je v celoti strinjal tudi Nejc Koradin, predstavnik novogoriške občine, ki je poudaril, da poteka nekaj skupnih projektov med Goricama in občino Šempeter pri Gorici. Jasno pa je, da si želi še bolj poglobljenega sodelovanja v tej obmejni regiji. Podobno sta poudarila predstavnika obeh vlad, ki sta se udeležila konference, slovenski konzul v Milanu Zorko Pelikan in italijanski poslanec ter član parlamentarne komisije za mednarodno sodelovanje v Evropski uniji Guido Germano Pettarin.
Zdravje, ekonomija in ekologija
V uvodni predstavitvi je predsednik projekta Emobility Primož Lemež poudaril pomembnost te panoge za Evropo s treh zornih kotov: zdravja, ekonomije in ekologije. Ne gre samo za pomembno gospodarsko panogo, gre tudi za zdravje ljudi. Lani je v Sloveniji prezgodaj umrlo 1500 ljudi, vsi v tem delu Evrope povprečno umremo dve leti prekmalu in za zdravljenje bolezni, ki so neposredno povezane s slabim zrakom, zapravimo milijardo evrov. V Italiji so te številke 30-krat večje, v Evropi 500-krat.
Načrtovanje obnovljivih virov
Andrej Pečjak, legenda svetovne e-mobilnosti, ki je svoj prvi električni avto naredil že v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja (renault 5), je to pot zastopal barve podjetja Gen-I. Gen-I je največji prodajalec električne energije v regiji, zato je bila njihova prisotnost na konferenci izrednega pomena. Poudaril je pomembnost e-mobilnosti za ekonomski razvoj regije, vendar pa je ob tem treba skrbno načrtovati tudi obnovljive vire in distribucijo električne energije. Gen-I je vodilno podjetje v regiji tudi na tem področju.
Italijani z znanjem slovenskih podjetij
Jasno tudi Italijani na tem področju ne mirujejo, res pa je, da smo Slovenci po poznavanju tematike daleč pred italijanskimi kolegi. Predstavnik Area Science Parka, ki ga je ustanovila tržaška univerza, Fabio Morea je povedal, s kakšnimi projekti in kakšnimi poslovnimi modeli se trenutno ukvarjajo – od postavitve polnilnic do skupne uporabe električnih avtomobilov. Jasno je, da jim bodo znanje in izkušnje slovenskih podjetij na področju e-mobilnosti prišli še kako prav, nekatera slovenska podjetja so jim na konferenci že ponudila pomoč.
Nakup službenih električnih avtomobilov
Sebastiano Cacciaguerra, direktor področja za okolje in energijo v Furlaniji - Julijski krajini, je zastopal regijsko politiko. Vodilni politiki v regiji so se odločili, da bodo kupili več električnih avtomobilov za službe, kot so redarji in inšpektorji, pa tudi za politične funkcionarje. Kot je rekel, je zgled najboljša reklama za e-mobilnost. Obenem bodo sofinancirali gradnjo polnilnih postaj v vrednosti milijon evrov, od česar bo polovico prispevala italijanska vlada.
Pomen pametnih polnilnic
Izredno predstavitev je imel Uroš Salobir iz podjetja Eles. Vse preveč se namreč ukvarjamo z javnimi polnilnicami, ki še zdaleč niso tako velik problem, kot so – in v prihodnosti bodo še bolj – zasebne polnilnice. Pametne polnilnice bodo namreč zelo razbremenile elektroenergetsko gospodarstvo, ne samo omrežja. Njihov projekt zajema osem točk (zato se imenuje E8), vse od tehničnih rešitev do ozaveščanja uporabnikov. Glavno sporočilo predavanja pa je bilo: če hočemo imeti poceni elektriko in nemoteno oskrbo, je nujno, da so vsa električna vozila, medtem ko so parkirana, priključena na omrežje prek pametnih polnilnic. Zato je treba čim prej sprejeti zakonodajo in opremiti čim več zasebnih parkirišč (doma in v podjetjih) s pametnimi polnilnicami, ki se jih bo dalo upravljati na daljavo.
Od nafte k elektriki
Tudi Petrol je na področju e-mobilnosti izredno aktiven. Res je sicer, da še vedno polovico zaslužka ustvarijo s prodajo naftnih derivatov, vendar pa so zelo aktivni tudi pri prodaji elektrike, energetske obnove in oskrbe ter seveda pri e-mobilnosti. Tako imajo lastniki vetrnih elektrarn na Hrvaškem zelo razvejeno mrežo hitrih polnilnic, vse več se ukvarjajo tudi z električnimi avtomobili. Direktor Petrola za področje inovativnih poslovnih modelov Miha Valentinčič (mimogrede, je domačin iz Gorice, zato regijo pozna izredno dobro) je poudaril, da svojo dejavnost širijo tudi v Italijo. Tako bodo postavili nekaj polnilnic v Trstu in hitro polnilnico na tržaškem letališču.
Več politične volje
Za zaključek je bila na vrsti okrogla miza, ki je postregla z izredno zanimivo diskusijo. Vsi so poudarjali pomembnost e-mobilnosti in sodelovanje v regiji, vendar pa je organizator konference Primož Lemež na koncu povedal: »Potrebovali bi več politične volje. Vsi sicer pravijo, da so e-mobilnosti izredno naklonjeni, zdi pa se, da so še bolj naklonjeni politični priljubljenosti. Zato ne želijo sprejemati radikalnih odločitev. Gorici bi bili namreč lahko prvi mesti na svetu, ki bi razglasili mednarodno cono brez avtomobilov z izpusti. Vendar na kaj takega za zdaj niti pomisliti ne upajo in iščejo vrsto izgovorov. S tako odločitvijo, recimo, da bi vsem avtomobilom z izpusti prepovedali vstop v mesto do leta 2030, bi se pridružili najnaprednejšim mestom, kot so Pariz, Amsterdam, Rim… Dokazano je namreč, da taka odločitev zelo pripomore k odločitvi za nakup električnega avtomobila. Ker pa smo se dogovorili, da naj bi postala konferenca tradicionalna, upam na kakšno tako pogumno odločitev in zavezo, kdo ve, morda že na prihodnji konferenci.«
