Volkovi in medvedi so spet vroča tema na političnem polju. Celo tako zelo, da je danes na zahtevo poslanskih skupin SDS in NSi v državnem zboru potekala izredna seja odbora za kmetijstvo in za okolje, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec pa je napovedala, da bodo na dopisni seji vlade odločali o interventnem zakonu o odvzemu medveda in volka iz narave. Če bo ta potem v državnem zboru sprejet, bo iz narave dovoljeno odvzeti 200 medvedov in 11 volkov.
Takšen zakon bi bil v nasprotju z odločitvijo upravnega sodišča, ki je odpravilo odloke o odstrelu volka, odlok o odstrelu medveda pa je vrnilo v ponovno odločanje ministrstvu za okolje in prostor. »Presenečeni smo, da ministrstvo za kmetijstvo predlaga vladi zakon, ker velike zveri niso v njihovi pristojnosti,« je dejalaSenka Šifkovič Vrbicaiz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC), ki je v tem primeru na sodišču zastopal nevladne organizacije.
Posamezni odstrel je dovoljen
Odločbe sodišča, ki veljajo zdaj, ne prepovedujejo odstrela na podlagi posameznih primerov, ko nastane škoda. Ravno pred kratkim je do takšnega primera prišlo. Na območju Blok so zaznali dva problematična volkova, ki sta povzročala konflikte, in na podlagi individualne odločbe sta predvidena za odstrel. »Sodišče je odloke odpravilo, kajti volka se ne sme odstreliti pavšalno, ker obstajajo druge možnosti. Če pride do enajstih incidentov, lahko izdajo enajst odločb, namesto da pavšalno ustrelijo isto število živali. Na podlagi interventnega zakona pa bodo lahko v nekem lovskem rajonu odstrelili enega volka, čeprav tam morda sploh še ni prišlo do incidenta,« je razložila Senka Šifkovič Vrbica.
Odstrel ni edini način uravnavanja populacije zveri. Ko gre za medveda, je bilo že večkrat povedano, da na reprodukcijo vpliva tudi hrana. Eden od strokovnjakov, ki se s tem ukvarjajo, je Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete. Ta nam je že pred časom povedal, da je populacijo mogoče omejiti na druge načine. »Verjetno bi bilo dobro razmišljati, kako bi lahko vplivali na reprodukcijo. V Sloveniji je hrana medvedom zlahka dostopna, predvsem zaradi krmišč s koruzo, kar vpliva na reprodukcijo. Medvedi imajo naravne mehanizme uravnavanja populacije, vendar zaradi krmljenja ne pridejo toliko do izraza,« je že pred časom povedal Krofel, ki poudarja, da bi se bilo treba bolj resno ukvarjati z vprašanjem krmljenja.
Čeprav po nekaterih podatkih tretjino hrane medvedu zagotovi človek, ukrepov, ki bi bili usmerjeni v zmanjševanje hrane na krmiščih, očitno še ni. »Trenutno ni ukrepov, ki bi se izvajali na temo krmljenja,« je povedal Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije. V osnutku strategije upravljanja medveda, ki ga pripravlja ministrstvo za okolje in prostor ter še ni javen, je sicer predvideno postopno zmanjšanje krmljenja medvedov in umikanje v gozd, kar sta nam potrdila tako Rok Černe kot Senka Šifkovič Vrbica.
Vik in krik ne pomaga
Černe pravi, da ni povsem jasno, kakšen je vpliv krmišč na medvedjo populacijo. »Če bi jih jutri prenehali krmiti, ne vemo, kako bi to vplivalo na razvoj populacije. Po drugi strani bi se, glede na to, da medvedi kar nekaj časa preživijo na krmiščih, ti medvedi pogosteje približevali naseljem. Če krmišč ne bi bilo, bi bilo konfliktov verjetno več,« je dejal. Černeta smo vprašali tudi, na kakšen način bi bilo še mogoče uravnavati populacijo, da ne bi bil potreben odstrel medvedov in volkov. »Ostale stvari so zelo nevarne,« je dejal in dodal, da bi bila sterilizacija, ki je ena od možnosti, večje poseganje v naravo kot odstrel.
Černe sicer meni, da vik in krik okoli zveri, ki ga je zaslediti v zadnjem času, ni dober. »Škoda je, da se morajo dogajati taki odkloni – da najprej prepovedo odstrel, potem pa ga na hitro dovolijo. Bolj uspešno je bilo ustaljeno upravljanje, ki je v preteklosti dobro funkcioniralo in o katerem se ni odločalo na visoki politični ravni. To, kar se dogaja zdaj, je slabo tako za ljudi in sobivanje z zvermi kot za medvede,« pravi Černe in dodaja, da je treba ves čas vzporedno izvajati vse upraviteljske ukrepe (zaščita premoženja, ozaveščanje ljudi, regulacija populacije…), da bo na dolgi rok sobivanje vzdržno. Že če odvzamemo samo en ukrep, pravi, se ravnovesje poruši.
