Mednarodna astronomska zveza (IAU) je združenje profesionalnih astronomov iz več kot sto držav, od lanske generalne skupščine, ki je potekala na Dunaju, pa je med njimi kot nacionalna članica tudi Slovenija. Zveza, ki je bila ustanovljena leta 1919, skrbi za promocijo in varovanje astronomske znanosti, za širšo javnost pa je verjetno najbolj zanimiva zato, ker skrbi za poimenovanje nebesnih teles. Čeprav lahko vsako nebesno telo vsak poimenuje po svoje, nekatera podjetja tudi ponujajo poimenovanje zvezd v zameno za plačilo, je le IAU tista, ki sprejme uradna imena nebesnih teles, torej imena, ki se nato uporabljajo v strokovni literaturi in komunikaciji nasploh.
Kot nam je povedala dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici, iz zgodovinskih razlogov poimenovanje planetov v našem Osončju in njihovih lun (z izjemo Uranovih) izhaja iz grško-rimske mitologije, prav tako izhajajo iz grške, rimske in arabske kulture imena številnih svetlih zvezd. Danes se sicer zvezdam ne daje imen, ampak posebne oznake, sestavljene iz črk in številk. Izjema sta natečaj NameExoWorld leta 2015, na katerem je javnost poimenovala 31 eksoplanetov in 14 zvezd, ter letošnji natečaj NameExoWorld, pri katerem sodeluje tudi Slovenija.
Kakšno je pravo ime WASP-38 b?
Tokrat gre za prvo javno zbiranje predlogov za poimenovanje eksoplaneta, torej planeta zunaj našega Osončja, in njegove zvezde, pri čemer je vsaka od sodelujočih držav dobila v poimenovanje svoj planetarni sistem. Mednarodna astronomska zveza je Sloveniji v poimenovanje dodelila 446 svetlobnih let oddaljen eksoplanet WASP-38 b in njegovo materinsko zvezdo WASP-38 oziroma HD 146389 z navidezno magnitudo 9,4. Nahajata se v ozvezdju Herkula, naloga slovenske javnosti pa je, da jima do novembra 2019 izbere bolj poljudni imeni. Astronomska revija Spika ob tem dodaja še natečaj za amaterske astronome, ki bodo prvi posneli omenjeno zvezdo in svetlobno krivuljo »slovenskega« eksoplaneta.
Svoje predloge lahko pošljete do sredine oktobra preko spletnega obrazca na spletni strani Portalvvesolje.si, pri tem pa je treba upoštevati nekaj omejitev. Dolžina imena mora obsegati od 4 in 16 črk latinske abecede, ne sme vsebovati šumnikov, številk in drugih znakov, ki niso črke, zaželeno je, da gre za eno besedo. Ta beseda ne sme biti enaka že obstoječemu imenu nebesnega telesa, prav tako ne sme biti ime žaljivo. Eksoplaneta in zvezde ne smemo poimenovati po živečih ljudeh oziroma ljudeh, ki so umrli pred manj kot sto leti, prav tako niso dovoljena imena političnih, vojaških in verskih organizacij ter podjetij, domačih ljubljenčkov in podobno.
To sicer ne bosta prvi nebesni telesi s slovenskim pečatom, saj so sodelavci Observatorija Črni Vrh po besedah Andreje Gomboc do konca prejšnjega leta odkrili dva kometa in 27 asteroidov. Na njihov predlog je IAU poimenovala dva kometa, C/2008 Q1 (Matičič) in P/2010 H2 (Vales), ter osem asteroidov, ki so jih odkrili: Jurijvega, Slovenija, Hallerstein, Noordung, Maša, Cichocki, Rusjan in Kambič. Poleg teh se po Slovencu imenuje še krater Vega na Luni. Izven našega Osončja so na observatoriju Črni Vrh odkrili 28 supernov. Sicer pa so slovenski astronomi v okviru mednarodnih projektov sodelovali tudi pri odkritju številnih zasijev izbruhov sevanja gama, nam je še povedala Andreja Gomboc.
