Tadej, sva v času kolesarskega navdušenja nad vsemi vašimi in dosežki preostale druščine. Verjetno se veliko spreminja tudi za vas?

Moram reči, da se je kar spremenilo, in to na bolje. Zadovoljen sem z napredkom.

Ste razmišljali o tem, kaj bi bilo, če bi bili že letos v karavani Gira?

Letos sem tako navdušeno navijal za naše, da nisem niti pomislil, kako bi bilo, če bi vozil. To me še čaka. Razmišljal bom takrat, ko bom vozil. Imam svoje mnenje, ko gledam dirke. Na kolesu pa je čisto drugače in vsak se sam v tistem trenutku odloča, kot misli, da bo najbolje zanj. Ko gre na polno, gre toliko, kolikor imaš moči.

Čeprav ste prvo leto med elitnimi profesionalci, nekaj kolesarjev na Giru že poznate. Ste morda koga posebej spremljali?

Razumljivo, da sem najbolj opazoval svojo ekipo UAE Emirates. Da vidim, kako dirkajo na drugih dirkah. Spremljal sem pa predvsem Primoža Rogliča, navijal zanj in užival.

Ob dosežkih Primoža Rogliča in Jana Polanca je bilo razumljivo, da ste bili po zmagi v Kaliforniji tudi vi vabljeni na sprejem v Ljubljano in z navijači delili navdušenje.

Zame je bilo že to, da sem bil zraven Primoža in Jana, posebna čast in ponos. Bil je res lep sprejem. Prišlo je veliko navijačev. Bil sem tudi na sprejemu pri predsedniku države Borutu Pahorju in bil navdušen, kako spremlja kolesarstvo.

Kakšen je bil preskok z majhne profesionalne scene Gusto Ljubljana na elitno raven v ekipo UAE Emirates Team?

Iz ekipe kontinentalnega razreda v ekipo World Toura je kar velik preskok. Vse je na višji ravni, več je spremljevalnega osebja, več vsega. Sam sem skrbel za to, da sem ostal zbran. Nisem kompliciral, zato sem se znašel in mi gre super.

Že januarja ste na prvi dirki svetovne serije v Avstraliji zelo hitro preklopili med »velike« z uvrstitvijo med petnajsterico. Februarja je sledila zmaga na Portugalskem, aprila pa uvrstitev med prvih deset na eni najtežjih etapnih dirk, dirki po Baskiji. Kako doživljate velike preskoke?

Na klubskih pripravah decembra v Španiji mi je šlo dobro na treningih in potem je le še korak, da se lahko doseže kakšen lep uspeh že na prvi dirki v Avstraliji. Z ekipo sem se odločil za nastop in bil blizu najboljšim. Portugalska je bila nekaj nepozabnega. Sprva Volta ao Algarve nisem imel v načrtu. Teden pred startom so me poklicali. Baskija je tudi posebna, bila je moja prva dirka svetovne serije v Evropi. Na startu je bila zelo močna konkurenca in šesto mesto mi je veliko pomenilo.

Tako mladi kolesarji redko dosegajo takšne uspehe. Kako spremljate začudene obraze, ko kot najmlajši na dirki začnete zmagovati?

Trudim se, da vsako leto napredujem, in mislim, da ni to nič posebnega. Tudi drugi mladi prihajajo. Nisem edini.

Dirko po Kaliforniji ste zastavili za vrhunec sezone v spomladanskem delu. Kako so vas v ZDA sprejeli kot zmagovalca?

Res se mi je dobro izšlo, že v drugi etapi. S taktiko ekipe sem veliko pridobil. Po koncu dirke nisem imel veliko časa podoživljati zmago. Hitro sem moral spakirati in oditi domov. Lepo je zmagati tudi pred drugačno navijaško publiko.

Veliko pozornosti je bilo namenjene odločilni kraljevski etapi, kjer ste na zadnjem ovinku presenetili Kolumbijca Sergia Higuito in naredil odločilno potezo za skupno zmago. V čem je bila finta tistega ovinka?

Finta je, da ne vem, v čem je finta. Začel se je sprint, Higuita je bil močan, a je naredil napako, jaz pa sem to izkoristil.

Eden od posebnih presežkov je bil tudi nastop na zgodovinski 105. klasiki Liege–Bastogne–Liege. Bila je vaša najdaljša dirka doslej, saj ste z 18. mestom dosegli najboljši slovenski dosežek. Tako mladih spredaj na tako dolgih dirkah ni. In bili ste celo v vlogi pomočnika.

Tega o pomočniku ne bi mogel reči. Ko so se spredaj na veter postavili kolesarji ekipe Quick-Step in narekovali visok ritem, se je hitro videlo, kdo bo ostal zraven. Dal sem vse od sebe. Imel sem dober dan in zdržal do konca.

Dokazujete, da ste močni na vseh terenih od kronometra do klancev in tudi v sprintu manjših skupin. Kje je prioriteta?

Očitno sem etapni kolesar. Enotedenske dirke mi ustrezajo. Všeč so mi tudi klasike.

Trener Miha Koncilija je imel zelo pomembno vlogo v vaši karieri. Kako ste doživljali razvoj in trening pod njegovim okriljem?

Miha me je spravil v kolesarstvo. Bil je z mano od začetkov. Dve sezoni med mlajšimi mladinci je bil tudi trener. Hvaležen sem mu za vse. Še vedno sva redno v stikih. Super je imeti nekoga takega ob sebi na športni poti.

Kakšna odskočna deska je bila lanska zmaga na Tour de l'Avenir, ki velja za največjo etapno dirko za mlade upe?

Tour je bil pika na i lanski sezoni. Vozili smo v okviru reprezentance in najbolj sem bil ponosen na ekipo, ki mi je pomagala. Ni me pa zmaga pognala v svetovno serijo, bila je stopnička več.

Kako so vas sprejeli v UAE? Predvidevamo, da vas sedaj nosijo po rokah.

Pazijo name. Skrbijo za to, da me s prehudimi napori ne obremenijo preveč. Imam lažji tekmovalni program. Zaupajo mi, jaz pa njim in res odlično sodelujemo.

Vam je Simon Špilak, s katerim sta skupaj vozila v Kaliforniji, dal kakšen nasvet?

Simon je faca. Imela sva nekaj debat. Je prijeten sogovornik.

V kakšni navezi sta z Andrejem Hauptmanom, tudi selektorjem članske elitne reprezentance?

Skoraj vsak dan sva v stiku. Je kot moj kolesarski oče. Zaupam mu. Pomaga mi pri kakšnih hitrih treningih. Z Andrejem super sodelujeva.

Vadba je verjetno pod nadzorom katerega od trenerjev v UAE?

Od novembra treniram po vadbenem načrtu trenerja iz ekipe UAE. Malo drugačen pristop je. Učinek pa je pozitiven.

Bliža se dirka po Sloveniji. Cilja na klanec ni, kar vam verjetno ni najbolj pri srcu.

Cilj je, da pripravljen pričakam domačo dirko, pokažem maksimum in naredim najboljši rezultat, kar ga bom sposoben. Všeč mi res ni, da nobenega cilja etap ni na vrhu klanca; komu pa je, če je treba ves izčrpan še v dolino. Kakšno etapo bo treba tvegati. To bo zadnja dirka v prvem delu sezone in lahko malo tvegam. Lanska kraljevska je bila lepa, morda le malo prelahka za večjo selekcijo. V Kamniku pred domačimi navijači je bilo zares lepo. Posebno doživetje.

Kdaj bo čas za Giro, Tour, Vuelto? Primož Roglič se je na novinarski konferenci v Ljubljani pošalil, da še malce počakajte z Girom in Tourom, da on konča kariero.

To je dejal v šali. No, morda malo tudi zares. Res sem še mlad in ne vem, kako bom prenašal napore tritedenskih dirk. Mogoče je še malo prezgodaj.