Nepregleden postaja seznam pravnih manevrov, s katerimi si Stanko Omerzu prizadeva spodnesti sodni postopek na okrajnem sodišču v Mariboru. Najnovejši poraz je doživel na ustavnem sodišču, ki je zavrglo njegovo pobudo za presojo ustavnosti sodnega reda. Ni prvič, da je Omerzu pogorel na ustavnem sodišču: 14. marca letos je sodišče zavrglo njegovo ustavno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice.
Omerzujeve pobude temeljijo v kazenskem postopku na okrajnem sodišču v Mariboru, kjer se brani tožilskega očitka, da je zalezoval bivšo ljubimko. Omerzu je lani vložil zasebni obtožni predlog zoper predsedujočo sodnico Karmen Krajnc. Očita ji protizakonito, pristransko in krivično sojenje. Ključni »greh« Krajnčeve naj bi bil ta, da je obdolženca posedla na sredino razpravne dvorane, svoje odločitve, zakaj ne sme sedeti ob odvetniku, pa ni ustrezno obrazložila.
Kje sme sedeti obdolženec?
Posedanje obdolžencev na zatožno klop, ki so ga v preteklosti kritizirali številni pravniki, je leta 2017 ukinil spremenjen sodni red. Od takrat obdolženci sedijo na sodnikovi desni strani, se pravi poleg zagovornika, razen če sodnik v posamezni zadevi ne določi drugače. Prav ta diskrecijska pravica sodnika, da sme obdolženega še zmeraj samovoljno posesti na zatožno klop, je po oceni Omerzuja protiustavna.
Potožil je ustavnemu sodišču, da v kazenskem postopku ni imel zagotovljenega enakopravnega položaja, da je sodišče kršilo njegovo pravico do varstva osebnosti in dostojanstva. Na tem mestu velja omeniti, da ima Omerzu že od lanskega leta pravico sedeti ob svojih odvetnikih.
Ustavno sodišče je zdaj presodilo, da Omerzu ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa, ker ni predhodno izčrpal vseh razpoložljivih rednih pravnih sredstev. Zato ustavno sodišče ni vsebinsko presojalo njegovih trditev in je njegovo pobudo zavrglo.
Ustavno sodišče je sklep sprejelo s petimi glasovi proti trem. Klemen Jaklič je v svojem odklonilnem mnenju zapisal, da bi sodišče Omerzujevo pobudo moralo sprejeti v obravnavo, ker po njegovi oceni odpira zelo pomembno pravno vprašanje – kje naj na glavni obravnavi sedi obtoženi.
»Kot je pokazala empirična raziskava, obtoženi praviloma sedijo na sredini na zatožni klopi,« ugotavlja Jaklič. Sodnikova pravica, da obtoženega posede na sredino dvorane, je po Jakličevi oceni grobo protiustavna, saj že na simbolni ravni ruši enakopravnost in dostojanstvo obtoženega, obenem pa je s tem otežen njegov stik z zagovornikom. »Namen kazenskega postopka ni stigmatizacija s posedanjem v soj žarometov na sredo dvorane, temveč odločanje o tem, ali je obtoženi storil kaznivo dejanje in ali je zanj kriv ali ne,« je zapisal Jaklič. »Dodatnega sramotenja si v modernem kazenskem postopku ne smemo privoščiti.«
Etelka Korpič pa je ocenila, da sporni člen sodnega reda neposredno vpliva na pravni položaj obdolženca, saj posega v njegovo pravico do dostojanstva in do učinkovite obrambe. »Upoštevati je treba, da psihološki učinki sedežnega reda v sodni dvorani prejudicirajo odločitve sodišča,« je zapisala, »zato menim, da pobudnik izkazuje pravni interes in bi sodišče moralo zadevo meritorno obravnavati.«
Sodnici Krajnčevi očita Omerzu pristranskost tudi zato, ker je marca lani od varnostne službe sodišča terjala poročilo, kako je lahko v sodno dvorano prinesel telefonski aparat. Kot obdolženec bi ga namreč moral pustiti pri varnostniku. Iz prejetega poročila je izhajalo, da se Omerzu pri varnostnikih ni identificiral z vabilom, temveč s sodniško izkaznico.
Priložil pravilnik, ki ga ni mogel priložiti
Omerzu je v svoji pobudi terjal tudi presojo ustavnosti pravilnika o uporabi predalčnikov na mariborskih sodiščih. Pravilnik je po prepričanju predsednika delovnega sodišča v Mariboru neustaven zato, ker naj ne bi bil objavljen, ker naj bi urejal pravice obdolženca, pa jih ne bi smel, in ker naj bi nekaterim strankam dovoljeval uporabo telefona, drugim pa ne. V tem delu ustavno sodišče razkriva nekatere bizarne podrobnosti. Omerzu je namreč zapisal, da mu pravilnika ni uspelo pridobiti, ker ni objavljen, in ga zato ni mogel priložiti pobudi za oceno ustavnosti. »Kljub tej navedbi je pravilnik priložen pobudnikovi vlogi,« ugotavlja ustavno sodišče. Ustavni sodniki so ugotovili, da pravilnik ne ureja pravnega položaja obdolženca, temveč zgolj določa pravila hišnega reda. Poleg tega Omerzu svojega telefona ni deponiral v predalčnik, temveč ga je prinesel v razpravno dvorano. Zato je ustavno sodišče tudi to Omerzujevo pobudo zavrglo.
