Zavezniško izkrcanje izpred tri četrt stoletja pomeni začetek vzpona demokracij, pa tudi začetek ameriško-sovjetske prevlade v svetu, od katere je po letu 1990 ostala samo še ameriška prevlada. V Franciji so počastili to obletnico na več slovesnostih in številnih prireditvah.
Med šestnajstimi delegacijami, ki so prišle na glavno slovesnost na pokopališče ameriških vojakov v Normandiji, ni bilo ruske. Veliko pozornosti pa so zbudili francoski in ameriški predsednik Emmanuel Macron in Donald Trump ter predsednica britanske in nemške vlade Theresa May in Angela Merkel, pa tudi 160 ameriških veteranov, nekateri starih že več kot sto let.
Dobrodošlica z zadržki
Macron je s svojo soprogo sprejel Trumpa in njegovo soprogo Melanio prisrčno (a ne tako slovesno kot pred tem Britanci). Odnosi med državama in njunima voditeljema so v resnici slabi, tudi zato, ker je francoski predsednik za mednarodno sodelovanje in globalizacijo, ameriški pa zagovarja »America first« in protekcionizem. Predvsem pa Macron še ni pozabil, da je Trump novembra lani po vrnitvi iz Francije, kjer se je udeležil slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne, njega označil za šibkega politika, Francozom pa očital, da so se med drugo svetovno vojno »pred prihodom Američanov« hlapčevsko »učili nemščine«.
Trump je seveda na ameriškem pokopališču izrazil občudovanje in hvaležnost do junakov 6. junija. Ameriškim veteranom je tako dejal: »Vi ste ponos naše nacije.« Toda prihodnost, kot jo vidi Trump, nima ničesar skupnega s tem nekdanjim skupnim bojem zahodnih demokracij za boljši svet. Vojni cilji, ki jih je že pred 6. junijem 1944 razglasil tedanji ameriški predsednik Franklin Roosevelt, so temeljili tudi na viziji povojne ureditve sveta, ki naj bi ga oblikovale vse nacije sveta in ki naj bi temeljil na svobodni trgovini. Današnji ameriški predsednik pa nasprotuje multilateralizmu in vodi protekcionistično politiko. Vez, ki je junija 1944 v Normandiji povezala ZDA z Evropo, zaradi Trumpove unilateralne politike tako izginja. Slovesnosti v Normandiji pa so potekale v nelagodju tudi zato, ker Velika Britanija, ki je leta 1944 prišla na pomoč Evropi, danes poskuša Evropi obrniti hrbet. Lahko bi celo rekli, da gre ob teh slovesnostih za hinavščino, saj ameriška in britanska vlada zavračata načela, ki so obvladala Zahod po drugi svetovni vojni. Za sedanjo počastitvijo spomina na padle 6. junija 1944 se skriva izdaja njihovih idealov.
Poudarek na pomenu zavezništva svobodnih nacij
Sicer je francoski predsednik izkoristil priložnost, da je v svojem govoru dejal ameriškemu predsedniku: »Nikoli ne smemo opustiti zavezništva med svobodnimi nacijami. ZDA so velike predvsem tedaj, ko so zveste univerzalnim vrednotam, ki so jih zagovarjali ustanovitelji ZDA.«
Zjutraj se je Macron najprej srečal z britansko premierko Thereso May, pri čemer je poudaril trdne in posebne vezi, ki kljub brexitu obstajajo med Francijo in Veliko Britanijo. Skupaj sta položila temeljni kamen v spomin na britanske vojake, ki so pred 75 leti dali življenja za osvoboditev Evrope pred nacizmom. V prvih dneh izkrcavanja je na obalah Normandije padlo okoli deset tisoč Britancev. Za Mayevo je bilo to njeno zadnje pomembno dejanje v vlogi britanske premierke, saj konec tedna to ne bo več . Macron pa se je ob tej slovesnosti zahvalil 300 prisotnim britanskim veteranom za svobodo. V resnici je v izkrcavanju sodelovalo več britanskih kot ameriških vojakov, Britanci so tudi večinoma pisali načrt operacije, prav tako so oni preslepili Hitlerja, ki je tako mislil, da bo do glavnega izkrcavanja prišlo na območju Pas-de-Calaisa.
