Skrbi me, kako hitro in s kakšno lahkoto v naši družbi jemljemo zaslužnim posameznikom dobro ime, ne da bi pomislili, da jim ga nikoli ne bomo mogli povrniti. Ali ni čudno, da nam gre pohvala tako težko iz ust, s kritiko pa ne znamo varčevati, celo kadar so njene posledice za posameznika in tudi za ustanovo usodne.
Meta Kramar, LjubljanaKlampferjeva razrešila direktorico CUDV Draga
Kot upokojena klinična psihologinja in psihoterapevtka že desetletja spremljam delo Valerije Bužan, direktorice CUDV Draga. Vodenje zavoda, še zlasti pa njeno pionirsko zavzemanje za vključevanje odpuščenih gojencev v poklicno življenje (na primer gostilnica Druga violina), vzbuja spoštovanje. Če upoštevamo, kako težko si današnja mladina najde zaposlitev, je njen trud za zaposlovanje mentalno prikrajšanih naravnost herojski. Zato me je novica o njeni razrešitvi (Dnevnik, 31. maja) pretresla. Sprašujem se, ali so odločevalci v zadostni meri pretehtali njene zasluge za celotno področje ob enkratni domnevni napačni odločitvi v zvezi z gojenčevim spolnim odnosom, ki niti ni ocenjen kot posilstvo. Ali ne bi bila namesto tako radikalnega ukrepa potrebna strokovna razprava o pravici do spolnosti mentalno prikrajšanih mladih in od katere starosti brez privolitve staršev. Prepričana sem, da bo težko najti tako zaupanja vredno, predano in sposobno direktorico, kot je Valerija Bužan.
