Eden prvih je bil Novica Nikčević, za njim Uroš Stanič, Uroš Barut, Davor Škerjanc, Nace Kosmač, Erik Salkič in Saša Gulič. Kraševca iz Lokve pri Sežani sta tudi dvojčka Nejc in Miha Mevlja. Slednji je aktualni reprezentant, oba pa sta nogometno pot začela v Novi Gorici. Številni mladi fantje v rdeče-črnem dresu kluba, ki deluje nepretrgoma od leta 1923, imajo z vrnitvijo prve lige tovrsten motiv spet na domači zelenici.
Zgodba, ki je pripeljala do evforije, sprožene z nedeljskim koncem kvalifikacijske tekme v Novi Gorici, je obrise dobila pred tremi leti, ko je delovna skupina, kot so se poimenovali nekdanji soigralci Davor Škerjanc, Nace Kosmač, Uroš Barut, Matej Bombač in Sašo Gulič, zastavila projekt vrnitve sežanskega nogometa v prvo ligo. Ker je bil takrat Tabor zasidran v sredini tretjeligaške razpredelnice in se je šele pobiral po vseh peripetijah, ki jih je za seboj pustila enoletna prvoligaška odisejada v sezoni 2000/01, so na štiri sežanske mulce mnogi gledali z nejevero. Prvo potrditev, da so na dobri poti, so dobili že po prvi sezoni, ko so postali prvaki tretje lige in prišli na predzadnjo stopnico na poti vračanja med elito.
»Cilj je zgornja polovica lestvice, eden prihodnjih pa seveda prva liga, vendar težko rečem, ali jo lahko dosežemo v dveh ali petih letih,« je tik pred začetkom predlanske drugoligaške sezone napovedal Davor Škerjanc. »V klubu bomo zastavili prvoligaški način dela,« je bila še ena smela napoved direktorja kluba, ki je z drugimi člani delovne skupine aktivnosti v pisarni kombiniral z aktivnim igranjem. Mnogi so te in podobne napovedi prebirali s simpatijami, ampak nazadnje sta bili res potrebni zgolj dve sezoni za zadnji korak proti elitni deseterici. Ob tem je zanimivo, da so minuli prvoligaški sezoni oddelali na tako rekoč prvoligaškem objektu po zaslugi nesrečnega Ankarana, ki je ob predlanskem vstopu v prvo ligo uredil vse dokumente za igranje domačih tekem v Sežani, a je nazadnje politično preigravanje v ozadju odločilo drugače.
V trenutku, ko Škerjanc in sodelavci na čelu s predsednikom kluba Brankom Dikičem šele sestavljajo novo prvoligaško zgodbo, je na mestu vprašanje, ali je uspeh v kvalifikacijah vendarle prehitel načrte in cilje. »Za ta dan smo živeli zadnja tri leta,« je v majici s pomenljivim napisom – 1. liga, mi smo nazaj – izpostavil Škerjanc po koncu nedeljske tekme. »Ko smo projekt začeli, so bile to naše sanje, danes so realnost. Kljub temu da je ta uspeh za marsikoga presenečenje, za nas ni, kajti sezono smo izpeljali točno tako, kot smo jo zastavili.« Direktorja, ki pravi, da verjetno še ni rekel zadnje besede kot igralec, čaka eden bolj aktivnih mesecev na tem položaju. Ekipa, ki jo bo tudi v novi sezoni vodil vrhniški trener Andrej Razdrh, bo dobila nekaj novih igralcev, morda pride celo kdo iz novega goriškega drugoligaša. Za infrastrukturni minimum so poskrbeli že Ankarančani, če se malce pošalimo, in tudi igrišče, ki se zdi manjše kot druga, je z dimenzijami 101 x 66 metrov, ustrezno. »Za prvo prvoligaško sezono bomo zadostili vsem tovrstnim zahtevam, potem pa bodo potrebna vlaganja, katerih vrhunec je želja, da bi uredili umetno razsvetljavo.«
Kot še izpostavlja Škerjanc, bodo s proračunom kluba v višini okoli 700.000 evrov po finančni plati uvrščeni v drugo polovico prvoligaške lestvice. Zanj bo v največji meri poskrbel generalni pokrovitelj CherryBox24, globalno podjetje, katerega ustanovitelj je Kraševec Denis Hovelja iz Velikega Dola. Menda naj bi pred tremi leti iskal stike z goriškim nogometom, nazadnje ga je prepričal projekt sežanskih mulcev. »Največji pokazatelj, da delamo prav, niso rezultati, ampak predvsem pozitivna energija, ki se ustvarja okrog kluba,« poudarja Davor Škerjanc.
