Ko sta 18-letni Sona Shaji in 32-letni Alsy Abdulsalam iz južnoindijske zvezne države Kerala pred dobrimi 14 dnevi prispela v Slovenijo, največji šok zanju niso bile nizke temperature. »Ko naju je dekan fakultete za turizem z letališča pripeljal v Brežice, sem ga najprej vprašal, kaj se je zgodilo s tem mestom. Nikjer na ulicah ni bilo nikogar, vse trgovine so bile zaprte. Čisto nekaj drugega kot smo vajeni v Indiji,« pove Alsy. »Tako zelo tiho, mirno je povsod. Ob desetih zvečer je v Indiji zelo bučno, množice ljudi so naokoli po nakupih, tukaj pa na ulici sploh nikogar ne srečaš,« doda Sona. Sona in Alsy sta izredna študenta na brežiški fakulteti za turizem, prvi na visokošolskem programu, drugi na magistrskem. Rada bi se naučila, kako organizirano delati v turizmu, ki je v Indiji še zelo v povojih.
Dolgotrajni zapleti z vizumom
Pravzaprav bi morala prispeti že jeseni, pa je pridobivanje vizuma oziroma dovoljenja za začasno bivanje namesto mesec ali dva trajalo pol leta, čeprav bi morali po zakonodaji študentske vloge obravnavati prednostno. S tem sta izgubila cel semester, ki sta ga morala opraviti preko spleta. Da bi pospešila postopke, sta pisala celo predsedniku Borutu Pahorju. Medtem pet mladih Indijcev in dva Rusa doma še vedno čaka na potrebne dokumente, čeprav so vpisani na fakulteto in so že davno vplačali letno šolnino v višini 3100 evrov. Ker študij preko spleta slabše nadomešča klasično obliko študija, ki je zelo usmerjen v prakso, bodo morali najbrž ponavljati letnik, pravi dekan brežiške fakultete Boštjan Brumen.
Nad počasnostjo in neodzivnostjo pristojnih je zgrožen. »S tem dela država tako nam kot študentom veliko škodo. S tem navsezadnje pada tudi ugled naše države. Dejstvo je, da se na študij v tujino po navadi odpravijo najboljši, perspektivni posamezniki, ki bodo diplomirali ali magistrirali, ime Slovenije pa ponesli v svet,« dodaja.
Indija kot (turistično) tržišče prihodnosti
Indija velja za enega ključnih trgov prihodnosti. Kot pojasnjuje Brumen, je evropska komisija leta 2016 v New Delhiju organizirala sejem in v skladu s slovensko strategijo internacionalizacije visokega šolstva se je tam predstavila tudi mariborska univerza ter z njo brežiška fakulteta. Dekan se je tudi osebno pogovoril s študenti. Po njegovih besedah javno šolstvo v državi z 1,4 milijarde prebivalstva ne velja za najbolj kakovostno, dobre šole in študij na fakultetah, kamor pridejo zgolj najboljši, pa stanejo. »Študentje se tako znajdejo pred dilemo, ali za nekaj tisoč evrov študirati doma ali pa za enak denar v tujini.«
»Ko nam je takrat dekan predstavil Slovenijo in študij na fakulteti, je bilo zelo zanimivo, ogromno smo izvedeli. Če se želimo kaj naučiti o turizmu, se moramo naučiti od države, ki o turizmu veliko ve,« pravi Sona. »Kar se turizma tiče, je Slovenija velika država, medtem ko je indijski turizem še v povojih,« doda Alsy. »V Indiji je ogromno krajev, ki jih obiskujejo turisti, toda ne tako organizirano kot tukaj. In tega bi se radi pri vas naučili, kajti možnosti za razvoj turizma v Indiji je ogromno.«
Zdaj že vedo, da nista prebežnika
Med skoraj 300 študenti na brežiški fakulteti je vsako leto okoli 20 študentov iz tujine vpisanih preko programa Erasmus, desetina vpisanih v redne programe je tujih študentov, v letošnjem študijskem letu pa je fakulteta razpisala tudi programe v angleškem jeziku. »To so inteligentni ljudje, s katerimi je užitek delati v razredu. Tuji študentje izredno bogatijo naše študijske programe in naše študente, ki se tako srečajo z drugačno kulturo, pa tudi dobijo kontakte, ki jim bodo prav gotovo nekoč koristili, kajti turizem je globalna panoga,« pravi Brumen.
Brežiška fakulteta je trenutno v postopku akreditacije dislocirane enote v Ljubljani, kamor nameravajo v prihodnjem študijskem letu »preseliti« tuje študente. V Brežice bodo prihajali le na terensko delo in prakso v lokalnih turističnih podjetjih. »V Ljubljano so naju peljali že dvakrat in nama je zelo všeč. Dobro je, da bomo študirali tam, mesto je večje, bolj zanimivo, tam so tudi bolj vajeni tujcev. Tukaj pa so prvi teden povsod strmeli v naju, kot da sva z drugega sveta,« se nasmeje Sona. Večkrat so ju ustavili tudi policisti, a zdaj že vedo, da sta študenta in ne ilegalna prebežnika.
