»Živjo, Marko. A imaš kaj pošte zame?« je prijazno zaklical starejši gospod pred poštno poslovalnico pri novomeškem BTC. Ko sta se na hitro pomenila, je Marka Stojanoviča pred vhodom v pošto ustavil še mlajši možakar in mu stisnil roko. 32-letni Stojanovič je novomeški pismonoša. In je eden redkih zaposlenih Romov na Dolenjskem. »Marko je izjemen, zelo deloven fant. Prav vesele smo, da je med nami,« povesta njegovi sodelavki. Na pošti je redno zaposlen dve leti. Pokriva območje Župnce, poslovne cone Livada, Muhaberja ter svojega domačega naselja Brezje - Žabjak. Pravi, da ima idealen teren.
Svojo prvo službo je dobil leta 2007 v Revozu, kjer je vztrajal pet let. »Kjer koli sem delal, sem imel zelo dober odnos s sodelavci,« pove. A čeprav mu je bila služba všeč, jo je leta 2011 pustil, da je lahko nadaljeval šolanje za strojnega tehnika in ga tudi uspešno zaključil. Nato se je za dobrega pol leta prek javnih del zaposlil na mestni občini in si medtem uredil novo službo v šentjernejskem Arexu. »Delo je bilo odlično, tudi plača. Toda imeli smo štiri izmene, hkrati sem obiskoval fakulteto za industrijski inženiring, pa tudi 15-letnega sina, ki trenira borilne veščine, je bilo treba ves čas voziti naokoli, žena pa nima izpita za avto. Potreboval sem bolj fleksibilno službo. Zato sem takoj izkoristil priložnost, ko sem izvedel, da iščejo pismonoše. To je zame idealno delo, na terenu, med ljudmi. Čisto nekaj drugega, kot če osem ur delaš v nekem zaprtem prostoru. Zato mi je res žal, da med Romi ni več zanimanja,« pove oče treh otrok.
Same lepe izkušnje
»Zaradi tega, ker sem Rom, nisem imele niti ene slabe izkušnje, kvečjemu navdušenje, kajti marsikdo ni verjel, da sem Rom iz Žabjaka in da delam.« Stojanovič ne pozabi omeniti ljudi, ki mu ves čas stojijo ob strani. »Poleg mojih domačih mi je že na samem začetku ogromno pomagal Silvo Mesojedec, ki je dal svojo besedo na zavodu za zaposlovanje, da bom končal šolanje. Najprej sem s podporo zavoda začel na programu za avtomehanika, kasneje pa sem si šolanje za strojnega tehnika plačeval sam. Podpora družine pa je najpomembnejša, kajti vedno se kje najde kakšna ovira, ko bi najraje obupal. Zaposlitev mi ogromno pomeni, sam si služim kruh, nisem odvisen od drugih. Poleg tega želim biti zgled svojim otrokom.«
Če bi sprejel vsa povabila na kavo, bi bilo 12 ur na dan premalo
Stojanovičev delovnik se začne ob 7. uri, ko v prostorih pošte v novomeškem BTC najprej pregleda pakete in razporedi pošto po naslovih, nato pa vse skupaj naloži v poštni avtomobil. Paketov je bilo za kakšnega pol prtljažnika. »Kar veliko, a ne?« ga pobaram. »Ah, kje pa!« odločno odvrne. »Včasih je toliko paketov, da jih odpeljem cel prtljažnik, potem pa se moram s terena vrniti še po preostale.« Zelo redko se njegov delavnik potegne čez 15. uro.
Pa poštarje še povabijo na kavo? »Če bi sprejel vsa povabila na kavo, najbrž 12 ur na dan ne bi bilo dovolj,« odvrne. »Se pa zgodi, da namesto da bi šel na malico, sprejmem tudi povabilo na kavo. Res, z marsikom imamo že kar prijateljske odnose. Moraš pa vedeti, da ko si na terenu, si uradna oseba, zastopaš Pošto, njeno ime in temu primerno se moraš tudi obnašati.«
Pismonoše pred njim so imeli pogosto težave zlasti v romskem naselju Brezje - Žabjak, kaplja čez rob pa je bil dogodek leta 2016, ko so pismonošo sklatili z motorja in ga poškodovali. Zato so se na Pošti odločili, da poskusijo z zaposlovanjem iz vrst Romov. Za zdaj se je poteza izkazala za odlično. »Je pa res, da najbrž drugače sprejmejo mene kot pa nekoga, ki ne pozna njihove kulture, navad, jezika in ki bi izgubil veliko časa, preden bi sploh našel pravega naslovnika, saj v Žabjaku hišnih številk ni,« doda Stojanovič.
Na širšem Dolenjskem bi zaposlili še 30 pismonoš
Po besedah Cveta Sršena, direktorja poslovne enote Pošte Slovenije v Celju, bi radi na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja do konca leta zaposlili vsaj 30 pismonoš. Aprila letos je Pošta Slovenije v novomeškem razvojno-izobraževalnem centru v sodelovanju z uradom za narodnosti Romom ponovno predstavila zaposlitvene možnosti. Prav veliko uspeha ni bilo. »Mnogi bodisi ne izpolnjujejo pogojev, spet drugi niso pripravljeni zgodaj vstajati. Med pogoji so, denimo, skrajšan srednješolski program ali pa osnovna šola in pet let delovnih izkušenj, pa vozniški izpit, zdravstvene zahteve, nekaznovanost. Plača je 1041 evrov bruto in skupaj z dodatki nanese kar lepo vsoto,« dodaja Sršen.
In vendar kaže, da bodo kmalu dobili novega pismonošo za območje Črnomlja. Srečko Dolenc, edini, ki se je udeležil omenjene predstavitve, je že opravil prve razgovore, zbrati mora še nekaj dokumentacije in opraviti krajše usposabljanje. Če bo šlo vse po sreči, bi lahko po Sršenovih besedah začel delati že pred poletjem.
