Huawei, Severni tok 2, Iran, medsebojna trgovina so najbolj znane teme, zaradi katerih so odnosi med ZDA in Nemčijo od Trumpovega prevzema oblasti leta 2017 slabi. Morda je v luči tega mogoče razumeti, da je Mike Pompeo šele leto po tem, ko je postal zunanji minister, danes prišel v Berlin. Moral bi priti že v začetku maja, pa je obisk nenadoma odpovedal v času, ko je Bela hiša začela govoriti o iranskih grožnjah na Bližnjem vzhodu.
Pompeo je danes v Berlinu še povečal pritisk na zaveznice, naj ne dovolijo kitajskemu podjetju Huawei postavljanja telekomunikacijskega omrežja 5G. Po srečanju z nemškim kolegom Heikom Maasom je dejal, da se ne sme zanemariti varnostnih vprašanj in da zaupni ameriški podatki ne smejo priti v roke Komunistični partiji Kitajske, ki naj bi ogrožala nacionalno varnost ZDA in drugih zahodnih demokracij. To je bilo razumeti kot opozorilo, da ZDA z državami s Huaweijevim omrežjem ne bodo delile zaupnih podatkov. Maas mu je odvrnil, da nemška vlada pri uvajanju 5G zahteva visoke varnostne standarde.
Isti cilj, drugačna pot
O Iranu je Maas dejal, da imata Nemčija in ZDA isti cilj (preprečiti, da bi Teheran prišel do jedrskega orožja), vendar različno razumeta pot do tega cilja. Nemčija podpira jedrski sporazum s Teheranom, od katerega pa so ZDA odstopile. Vsekakor so pogovori potekali predvsem o tem, da so ameriške sankcije proti Iranu hud udarec tudi za evropska podjetja.
Na vprašanje novinarjev, ali se morajo nemška podjetja, ki sodelujejo v nemško-ruskem plinovodu Severni tok 2 bati ameriških sankcij, pa se je Pompeo izmaknil jasnemu odgovoru: »O sankcijah ne razpravljamo, dokler jih ne uvedemo.« Morda bodo o tem odločali ameriški proizvajalci plina iz skrilavcev, ki jim je Trump zelo naklonjen.
Merklova na Harvardu zbadala Trumpa
Pompeo je sicer na evropski turneji po Nemčiji, Švici in Nizozemski, nato se bo v Veliki Britaniji prihodnji teden pridružil predsedniku Donaldu Trumpu na državniškem obisku. Danes se je srečal tudi s kanclerko Angelo Merkel, potem ko se je ravno vrnila domov prav iz ZDA. Na univerzi Harvard je namreč govorila ob slovesnosti podelitve diplom. Na tej elitni univerzi, znani po liberalni usmeritvi, je napadla politiko Trumpa, ne da bi ga enkrat samkrat omenila. Okoli 20.000 ljudi, med katerimi so bili predvsem diplomiranci, nekdanji študentje in profesorji, jo je z navdušenimi aplavzi prekinjalo.
»Protekcionizem in trgovinske vojne ogrožajo svobodno svetovno trgovino in s tem temelje našega blagostanja,« je dejala. »Bolj kot kdaj koli moramo misliti in delovati multilateralno in ne unilateralno, globalno in ne nacionalno, svetu moramo biti odprti in ne voditi izolacionistične politike. Skratka, delovati moramo skupaj in ne vsak zase.« Največ aplavza in navdušenih vzklikov je požela s tem napadom na Trumpa: »Laži ne smemo imenovati resnica in resnice ne laž.« Pri tem je mislila tudi na to, da Trump taji, da bi se sploh dogajale podnebne spremembe. Obsodila je tudi Trumpove zahteve po zidu na meji z Mehiko in poudarila, da kot nekdanja državljanka Vzhodne Nemčije govori iz osebne izkušnje.
